V tožbi mora biti navedeno toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov, na primer, za katero obdobje so bili izdani računi, katere storitve so z njimi obračunane.
Izdani račun je res verodostojna listina, ni pa tudi pravna podlaga za plačilo. V dvostranskih obveznostih se praviloma ena stranka zaveže nekaj storiti, druga pa ji zato plača. Račun je le izkaz višine zahtevanega plačila, ki se izstavi na podlagi pravne podlage, ne pa pravna podlaga, to je praviloma dvostranska pogodba.
Sodišče lahko pogodbeno pravno podlago (na primer način obračuna storitve) upošteva le na podlagi zatrjevanja strank, saj bi sicer uporaba pogodbenega prava sodišča brez (ustreznih) trditev ene od strank v odločitvi sodišča pomenila presenečenje za nasprotno stranko, ki se zoper te trditve ni imela možnosti izjasniti.
V prvem odstavku 17. člena Pogodbe je jasno in izrecno navedeno, da se v zavarovanje plačila svojih denarnih obveznosti lizingojemalec zavezuje lizingodajalcu izročiti 8 bianko menic ter poroštveno izjavo poroka in plačnika. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno iskati namena pogodbenih strank pri sklenitvi pogodbe, saj slednji izhaja iz same Pogodbe, Poroštvene in Menične izjave, katere je tožena stranka podpisala in se z njenimi vsebinami strinjala.
Tožena stranka ne more koristiti izgovorov glede pravne neukosti in se z ravnanjem kot ga predstavi (da je zaupala tožeči stranki in brez temeljitega pregleda podpisala pogodbo) rešiti odgovornosti, katero je prevzela s podpisom Pogodbe.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
deklaratorna narava sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - prehod premoženja na dediče - prekluzija v zapuščinskem postopku
Če je prišlo do dviga zapustnikovih sredstev z njegovega računa s strani tretje osebe po zapustnikovi smrti, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč drugih (pravdnih) postopkov oziroma sporazumnega urejanja med dedičem in tistim, ki je sredstva (neupravičeno) dvignil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004443
OZ člen 82, 131, 149, 150, 921, 965. ZPP člen 161. ZBPP člen 46.
delovna nezgoda - gradbišče - odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja del - odgovornost glavnega izvajalca - varnost pri delu - neupoštevanje varnostnih predpisov - dolžnost nadzora - nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost - stroški postopka - solidarno (nerazdelno) plačilo
Ker je na gradbišču delovalo večje število podizvajalcev, je bil zavarovanec prve toženke kot organizator oziroma glavni izvajalec del dolžan poskrbeti za to, da bodo delavci različnih podizvajalcev lahko neovirano in varno izvajali delo na gradbišču na način, da drug drugega pri delu ne bodo ogrožali. Zavarovanec prve toženke je bil nosilec dejavnosti na gradbišču, ki so jo podizvajalci in njihovi podizvajalci izvajali v njegovo korist, zaradi česar je s tem prevzel tudi obveznosti iz naslova varstva pri delu.
odločanje o sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, tožeča stranka pa vtožuje plačilo zneska 36.524,83 EUR. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Kranju, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno okrožno sodišče in ne okrajno, je torej pravilna. Ker ima tožena stranka sedež družbe v sodnem okraju Okrožnega sodišča v Kranju, je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti to krajevno pristojno za sojenje.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
Oporoka ne more postati neveljavna iz razloga oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje, če prvo stopenjsko sodišče pomotoma tako misli, ker materialno pravo tega ne določa.
ZZZDR člen 117. URS člen 2. ZNP člen 37, 44. ZPP člen 8, 254, 254/3.
poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - razsodnost - načelo sorazmernosti - izvedenec psihiatrične stroke
Štiriinosemdesetletnik, ki skrbi za svojo fizično in umsko kondicijo, ki je do svojih težav kritičen in se z njimi uspešno spopada, ki s prijatelji igra tarok, ki sam poskrbi za jemanje zdravil (četudi s pomočjo zvezka) ter za svojo prehrano in za nakupe, je sposoben razumeti pomen svojih dejanj in sposoben ravnati s tako oblikovano voljo.
Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na strani preživninskega zavezanca (tožnika) prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin zaradi njegove bolezni, zaradi katerih se je obseg njegovih preživninskih potreb bistveno povečal, zato je treba znova ugotoviti potrebe preživninskega upravičenca in zavezanca, ob upoštevanju zmožnosti zavezanca.
pogodbeno materialno pravo - navedba dejstev - sodba presenečenja za stranke - podnajemna pogodba
Za pogodbeno materialno pravo je bistveno, da nanj sodišče prve stopnje ne pazi po uradni dolžnosti in mora stranka (stranki), če želi, da bo sodišče sporno razmerje presojalo po konkretnih pogodbenih določilih, to ustrezno konkretizirati skozi trditve, saj je ugotavljanje vsebine pogodbenih določil dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom.
Ker je sodišče prve stopnje presojalo sporno razmerje po pogodbah, glede katerih sta pravdni stranki podali le omejene trditve ali pa sploh ne, je s tem napačno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje in drži pritožbena trditev, da je izdalo sodbo presenečenja, ko je zaradi uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti presodilo, da je podnajemna pogodba pogodba v korist tretjega, pri tem pa pravdnima strankam sploh ni omogočilo, da bi se s pravnim naziranjem sodišča prve stopnje seznanilo pred razsojo v sporni zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003866
OZ člen 174, 174/1, 179, 943, 943/1.
pravična denarna odškodnina - ao+ zavarovanje - posledice prometne nezgode - motorist - povrnitev nepremoženjske škode - huda telesna poškodba - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - potni stroški - materialni stroški - zamuda pri izplačilu zavarovalnine - nezgodno zavarovanje
Tožnik je iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je kot motorist utrpel v prometni nesreči, upravičen do odškodnine v višini 42.000,00 EUR (odškodnina zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi skaženosti 2.000,00 EUR), kar predstavlja 40 neto plač v času sojenja in predstavlja pravično denarno odškodnino.
Tožnik je v obdobju štirih mesecev potreboval eno uro tuje pomoči na dan. Ocena obsega pomoči je ustrezna, prav tako vrednost pomoči 5 EUR na uro za nekvalificirano pomoč družinskih članov. Zaključek, da pomoč, ki so jo tožniku nudili njegovi bližnji v zvezi z nakupovanjem in pri gospodinjskih opravilih, predstavlja običajno pomoč, predstavlja materialnopravni zaključek.
pogodba o distribuciji plina - prenehanje pogodbe - prikrajšanje - nesklepčnost tožbe - dokazni postopek - trditvena podlaga tožbe - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v odločbi sodišča druge stopnje
Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že bila zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Slednjo so, skladno z določbo 7. člena ZPP, dolžne in upravičene priskrbeti stranke same.
Če tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih dokazov.
Pritožbeno sodišče lahko samo dopolni pomanjkljive razloge za zavrnitev dokaznega predloga, če se ta nanaša na nerelevantna dejstva.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je imela odvetnika in pooblaščenko. Odvetnik je prejeto obvestilo o taksni obveznosti za pritožbo poslal pooblaščenki, ki pa je zmotno menila, da gre za plačilo sodne takse za pritožbo v drugi zadevi, kjer jo zastopa ta odvetnik. Ker taksa ni bila plačana zaradi razloga, katerega je mogoče pripisati tožeči stranki, saj pooblaščenca nista bila zadosti skrbna pri ugotavljanju, za katero takso za pritožbo gre, ni mogoče šteti to za opravičljivi razlog za postavitev v prejšnje stanje.
ZGD-1 člen 390, 395, 501, 502, 522. ZPP člen 190, 190/2, 208, 208/1.
ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža
Družbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva.
V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
nasprotje med izrekom in razlogi sklepa - krivdno povzročeni stroški - preložitev glavne obravnave - navedba datuma
Utemeljeno pritožnik uveljavlja v pritožbi navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo ugotavlja v nerazumljivosti izreka, saj obstaja očitno nasprotje med tem, kar je zapisano v izreku in tem kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje v izreku navaja datum glavne obravnave 11. 1. 2014, v obrazložitvi pa 11. 1. 2016. Pritožnik ima prav, da takšnega izreka ni moč preizkusiti, po drugi strani pa takšen sklep tudi ne more postati po pravnomočnosti izvršljiv. Izvršljiv postane le pravilen izrek.
predodelitev otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - varstvo in vzgoja - spremenjene razmere - otrokova korist
Kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za otrokov razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča, da se mladoletnega otroka ne predodeli materi, in le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje poudarilo tudi bratovsko vez med obema otrokoma, ki bi se v primeru predodelitve materi porušila.
Zaradi čustvenega primanjkljaja s strani očeta je prvo sodišče po uradni dolžnosti stike mladoletnega otroka z materjo dodatno razširilo, tako da bo lahko slednji v času izvedbe stikov prejemal od matere veliko čustvenosti in topline, ki mu jo je nesporno sposobna dati ter na tak način sprejeti to, česar mu oče zaradi svojih osebnih lastnosti ne more dati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00004945
KZ-1 člen 57, 57/3. ZKP člen 372, 372/1-5, 390.
odločba o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek - pravica do pritožbe - posebni pogoj - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi - izvršilni naslov
Državni tožilec nima pravice do pritožbe zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku.
Pravni temelj za določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi, ki se nanaša na povrnitev škode oškodovancu, lahko predstavlja le odločba o ugoditvi oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku oziroma druga pravnomočna odločba, ki ima naravo izvršilnega naslova v zvezi s škodo iz istega historičnega dogodka. Učinki stečajnega postopka v konkretnem primeru pa se raztezajo le na pravno osebo, ne pa tudi na obtoženca kot zavezanca za plačilo posebnega pogoja.
SPZ člen 92, 99. OZ člen 334. ZPP člen 190. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 3.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - vrnitev nepremičnin v neposredno posest - vrnitveni zahtevek - odstranitveni zahtevek - opustitveni zahtevek - pasivna legitimacija - nasprotje v izreku sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - posest - dejanska oblast - posestno varstvo - pridobitev posesti dediča - dedičeva odgovornost za dolgove - javno dobro - javne ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker posest ni pravica, se ne deduje. Zgolj s ciljem, da se dediču, ki je v trenutku zapustnikove smrti najpogosteje odsoten, nudi posestno varstvo nasproti tretjim (ne pa tudi obratno), SPZ v 29. členu določa, da dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. Zato v sporu zaradi vrnitve stvari dedič ni pasivno legitimiran, če stvari, katere vrnitev se z lastninsko tožbo zahteva, nima tudi v dejanski posesti.
Tožnica pa utemeljeno opozarja na napačnost zaključka, da ni podana njuna pasivna stvarna legitimacija, kolikor zahteva odstranitev stvari in opustitev nadaljnjih poseganj v nepremičnino. Zanjo ni odločilno, ali sta toženca za protipravno stanje na tožničinih nepremičninah vedela ali k njemu kaj prispevala. Kolikor tožnica zahteva odstranitev stvari in opustitev nadaljnjih poseganj v nepremičnino, je predmet obravnave (zatrjevani) dolg pokojne, ki je nastal zaradi (zatrjevanega) protipravnega vznemirjanja s strani njune pravne prednice. Drugi in tretji toženec sta njena dediča in kot taka njena univerzalna pravna naslednika. Ker se ne dedujejo le pravice, temveč tudi dolgovi, in sicer tako denarni, kot tudi nedenarni, če niso osebne narave (v konkretnem primeru niso) (334. člen OZ), sta dediča zatrjevano obveznost pokojne, ki izhaja iz zatrjevanega protipravnega vznemirjanja, lahko podedovala.
Za odločitev v zadevi je pomembno, da je tožnica obravnavani nepremičnini namenila za pot, dostopno vsem. Kot pot jo torej smejo uporabljati tudi toženci. Za presojo, ali ravnanje prvega toženca in prvotne druge toženke preprečuje tožnici izvrševanje njenih lastninskih upravičenj z opisano vsebino, zato ne zadostuje, da sta toženca uporabljala pot za prehod, ampak je pomembno, ali sta bila onadva tista, ki sta postavila ograje in smreke ter položila tlakovce, oziroma ali sta onadva tista, ki imata izključno korist od tega.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - prodaja predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - zmanjševanje škode - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - obseg odškodnine - vrednost vozila - podpis prevzemnega zapisnika - zavrnitev predlaganih dokazov
Pri presoji ravnanja leasingodajalca, ki ga narekuje četrti odstavek 243. člena OZ, ni bistveno, kakšna je bila ocenjena tržna vrednost vozila, ampak to, ali je lesongodajalec pri prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo in izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Prevalitev bremena solidarnega poroštva, za katero se je pravno formalno v razmerju do dobavitelja zavezala tožnica, v nadaljevanju pa stroške prevalila na etažne lastnike, je tako v nasprotju s 70. čleom SZ-1.