OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004178
ZPP člen 315, 358, 358/1-5.
zavarovalnina - zavarovalna pogodba - zavarovalno kritje - splošni pogoji zavarovanja - prometna nesreča - nesreča, ki jo povzroči premikajoče motorno vozilo - temelj tožbenega zahtevka - vmesna sodba
Tožnica se je poškodovala med pospravljanjem garaže, in sicer med premikanjem njenega motorja, ki ga je hotela umakniti iz garaže na dvorišče. Tožnica je svoj motor iz garaže proti dvorišču premikala tako, da se je nanj usedla, ga prižgala in si z obema nogama pomagala potiskati motor iz garaže na dvorišče. Pri tem ni bila alkoholizirana. Pritožbeno sodišče sodi, da je opisani primer krit z zavarovalno pogodbo Splošnih pogojev AO-plus zavarovanja, ki krije škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih v prometni nesreči (nesreča, v kateri je udeleženo vsaj eno z namenom vožnje premikajoče se vozilo) pri vožnji utrpi voznik vozila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003866
OZ člen 174, 174/1, 179, 943, 943/1.
pravična denarna odškodnina - ao+ zavarovanje - posledice prometne nezgode - motorist - povrnitev nepremoženjske škode - huda telesna poškodba - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - pomoč družinskih članov - potni stroški - materialni stroški - zamuda pri izplačilu zavarovalnine - nezgodno zavarovanje
Tožnik je iz naslova nepremoženjske škode, ki jo je kot motorist utrpel v prometni nesreči, upravičen do odškodnine v višini 42.000,00 EUR (odškodnina zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 20.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi skaženosti 2.000,00 EUR), kar predstavlja 40 neto plač v času sojenja in predstavlja pravično denarno odškodnino.
Tožnik je v obdobju štirih mesecev potreboval eno uro tuje pomoči na dan. Ocena obsega pomoči je ustrezna, prav tako vrednost pomoči 5 EUR na uro za nekvalificirano pomoč družinskih članov. Zaključek, da pomoč, ki so jo tožniku nudili njegovi bližnji v zvezi z nakupovanjem in pri gospodinjskih opravilih, predstavlja običajno pomoč, predstavlja materialnopravni zaključek.
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 106, 106/1, 106/2, 106/4.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - dodelitev otroka očetu - otrokova največja korist - določitev stikov med staršem in otrokom - določitev preživnine - pridobitne sposobnosti zavezanca - izvedensko mnenje - psihiatrično mnenje - mnenje izvedenca psihologa
Izvedenki sta se opredelili do koristi in interesov otrok z vidika ločitve brata in sestre. Izvedenka je poudarila, da bo njun odnos ohranjen s pogostim izvajanjem stikov. Ker bo obseg stikov tako obsežen, zaupanje v varstvo in vzgojo različnima staršema ne bo vplivalo na odnos med sorojencema.
aktivna legitimacija za vračilo premoženja agrarnih skupnosti - agrarna skupnost - član agrarne skupnosti - odškodnina članom agrarne skupnosti - eventualno sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - aktivna legitimacija - odškodnina - stvarna legitimacija
Eventualno sosporništvo na aktivni strani ni dopustno.
V sodni praksi je že izoblikovalo stališče glede aktivne legitimacije agrarne skupnosti. Ker gre za skupno uresničevanje interesov članov skupnosti, lahko takšno terjatev uveljavlja(jo) bodisi član(i) v korist vseh članov skupnosti, bodisi agrarna skupnost kot kolektivni pravni subjekt, v katerega se člani prostovoljno združujejo. Tožeča stranka ima zato dve možnosti: ali terjatve uveljavlja agrarna skupnost za svoje člane ali pa jo uveljavljajo vsi člani neposredno. Ni pa dopustno na aktivni strani zahtevkov kumulirati tako, kot je tožeča stranka storila v tej konkretni pravdi.
Po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki je v nasprotju z določbami tega poglavja (poglavje ZGD-1 o firmi - členi 12-28) ali ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. To pa pomeni, da registrsko sodišče ne presoja le razlikovanja predlaganega vpisa firme od že registriranih firm drugih subjektov v Republiki Sloveniji, pač pa tudi, ali je v skladu z drugimi določbami ZGD-1 o firmi.
Določba prvega odstavka 23. člena ZGD-1, ki zapoveduje sodišču preizkus predlagane firme v sodni register skladno z določbami ZGD-1 o firmi, in določba drugega odstavka 23. člena ZGD-1, ki družbi, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme, znamke ali neregistriranih znakov, ki uživajo varstvo po predpisih, ki urejajo znamke, omogoča vložitev tožbe na opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino, se ne izključujeta ampak dopolnjujeta. Sodišče pri opravi preizkusa, kot mu ga nalaga prvi odstavek 23. člena ZGD-1, namreč ne more presojati vseh možnih pojavnih oblik sorodnosti in s tem zamenljivosti firm družbe s firmo druge družbe, zato je družbi omogočeno pravno varstvo njene firme tudi po drugem odstavku 23. člena ZGD-1. Zato je pravilno pritožbeno stališče, da možnost vložitve tožbe po drugem odstavku 23. člena ZGD-1, presoje varstva firme po prvem odstavku 23. člena ZGD-1 že v registrskem postopku ne izključuje.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - prodaja predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - zmanjševanje škode - razumni ukrepi za zmanjšanje škode - obseg odškodnine - vrednost vozila - podpis prevzemnega zapisnika - zavrnitev predlaganih dokazov
Pri presoji ravnanja leasingodajalca, ki ga narekuje četrti odstavek 243. člena OZ, ni bistveno, kakšna je bila ocenjena tržna vrednost vozila, ampak to, ali je lesongodajalec pri prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo in izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003589
ZPP člen 153, 153/3, 243. OZ člen 243, 243/4.
kršitev pogodbe - obseg odškodnine - zmanjšanje odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - opustitev dolžne skrbnosti - strokovno vprašanje - dokaz z izvedencem - neplačilo predujma za izvedenca - potrebni pravdni stroški - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
Toženec je s predlogom za postavitev izvedenca za motorna vozila dokazoval, da je bila prodajna cena za vozilo nerealna ter da je nerazumno odstopala od tržne vrednosti primerljivega vozila. Prvo sodišče je s sklepom pozvalo toženca za založitev predujma za izvedbo predlaganega dokaza, saj za ugotavljanje zgoraj navedenih strokovnih vprašanj, čemur pritrjuje v pritožbi tudi toženec, sodišče nima potrebnega strokovnega znanja (243. člen ZPP). Toženec predujma v postavljenem roku ni založil, predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma pa je podal prepozno, zato je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 153. člena ZPP izvedbo tega dokaza opustilo, zaradi česar toženec ni zadostil dokaznemu bremenu za ugotavljanje neskrbnega ravnanja tožnice pri nadomestnem unovčenju avtomobila.
Vsakokratna uporaba pravila o steku kaznivih dejanj je po členu 53 KZ-1 v korist obsojenca, saj enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni (3. točka drugega ostavka 53. člena KZ-1).
nasprotje med izrekom in razlogi sklepa - krivdno povzročeni stroški - preložitev glavne obravnave - navedba datuma
Utemeljeno pritožnik uveljavlja v pritožbi navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo ugotavlja v nerazumljivosti izreka, saj obstaja očitno nasprotje med tem, kar je zapisano v izreku in tem kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje v izreku navaja datum glavne obravnave 11. 1. 2014, v obrazložitvi pa 11. 1. 2016. Pritožnik ima prav, da takšnega izreka ni moč preizkusiti, po drugi strani pa takšen sklep tudi ne more postati po pravnomočnosti izvršljiv. Izvršljiv postane le pravilen izrek.
Temeljno pravilo je, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti nasprotni stranki stroške postopka. Tožeča stranka uspe tudi, če tožena stranka pripozna terjatev.
Če je terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je takšno ravnanje dolžnika (priznanje terjatve) vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka. Posledica priznanja terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave je torej ta, da je potrebno tožbo zavreči, saj je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Zoper takšen, z vidika tožeče stranke naključen dogodek, se tožeča stranka niti ne more braniti, k njemu tudi sicer ne prispeva nič.
odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - dokazno in trditveno breme - prekluzija - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera priposestvovalca
Za razliko od spremembe tožbe, ki jo lahko tožeča stranka poda do konca glavne obravnave, pa lahko pravdne stranke trditve in dokazne predloge načeloma podajo najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Na poznejših narokih za glavno obravnavo pa je bila v času predmetnega sojenja na prvi stopnji možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov podana zgolj ob pogoju, da jih pravdne stranke brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
Lastninska pravica s strani pravnih prednikov je bila pridobljena s priposestvovanjem, torej izvirno. To pomeni, da sodelovanje (volja) prejšnjega lastnika (in še manj njegovega pravnega naslednika) za takšno pridobitev lastninske pravice ni (bila) potrebna (oziroma ni (bila) pogoj), hkrati pa tudi, da je v takih primerih vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo zgolj ugotovitvene narave.
čas storitve kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - hujša kršitev pravic drugega
Zastaranje kazenskega pregona prične teči od storitve kaznivega dejanja, to pomeni, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je bil izpolnjen (je nastopil) objektivni pogoj kaznivosti.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - plačilo sodne takse
Tožeča stranka je imela odvetnika in pooblaščenko. Odvetnik je prejeto obvestilo o taksni obveznosti za pritožbo poslal pooblaščenki, ki pa je zmotno menila, da gre za plačilo sodne takse za pritožbo v drugi zadevi, kjer jo zastopa ta odvetnik. Ker taksa ni bila plačana zaradi razloga, katerega je mogoče pripisati tožeči stranki, saj pooblaščenca nista bila zadosti skrbna pri ugotavljanju, za katero takso za pritožbo gre, ni mogoče šteti to za opravičljivi razlog za postavitev v prejšnje stanje.
ZGD-1 člen 390, 395, 501, 502, 522. ZPP člen 190, 190/2, 208, 208/1.
ničnost sklepa skupščine - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - materialno in procesno nasledstvo - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - konvalidacija izpodbojnih sklepov - izključitev in izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža
Družbenik, nad katerim se je začel stečajni postopek, zaradi tega ne izgubi upravljalskih in premoženjskih upravičenj. V kolikšni meri in obsegu jih bo zaradi specifičnih zahtev stečajnega postopka še uresničeval, je drugo vprašanje, ki pa na njegov korporacijski položaj družbenika in upravičenja, ki iz njega izhajajo, ne vpliva.
V primeru obravnavanja predloga za izključitev družbenika iz družbe bi moral biti družbenik, ki se izključuje, pred sejo skupščine obveščen o tem predlogu, ki bi mu moral biti osebno vročen, vključno z vsem gradivom, ki se tiče njegove izključitve, s primernim rokom, v katerem bi se lahko izjavil o predlogu.
nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - nedopustnost ravnanja - načelo sorazmernosti - kršitev javnega reda in miru - delo varnostnikov - uporaba prisilnih sredstev - elementi odškodninske odgovornosti - kdaj je podana krivda - zasebno varovanje - uporaba prisilnega sredstva za vklepanje
Tožnikove trditve, da so ga varnostniki pretepli, se niso izkazale za resnične. Varnostniki so, ker je tožnik kršil javni red in mir in ni upošteval ustne odredbe o zadržanju do prihoda policistov, uporabili nujne ukrepe, ki so bili sorazmerni zakonitemu cilju uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00003687
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42.. ZIZ člen 38, 38/5.
osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - nadaljnji stroški izvršilnega postopka - odmera nadaljnjih izvršilnih stroškov - nagrada izvršitelju - izpraznitev in izročitev nepremičnin - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje - stroški, potrebni za opravo izvršbe
Ker je dolžnica upnici ključe izročila šele na dan izpraznitve in izročitve nepremičnine, je bil izvršitelj dolžan poskrbeti za nasilen vstop v nepremičnino in zamenjavo ključavnice in je zato upravičen do povračila stroškov nastalih v zvezi z zamenjavo ključavnic.
Splošno znano je dejstvo, da vsak nanos mokrote, do česar lahko pride tudi v primeru nekaj "speštanih" jagod grozdja, zdrsljivost na tleh (posebej ploščicah) poveča, kar pa še ne pomeni, da je glede na vse okoliščine tega primera podana krivdna odgovornost druge toženke zaradi neskrbnega ravnanja, ki bi bilo lahko povezano s položitvijo oziroma vzdrževanjem ploščic v smislu opravljanja kontrol drsnosti. Kot je sodna praksa že večkrat poudarila v podobnih odškodninskih primerih, neprestanega in neprekinjenega nadzora delavcem oz. prodajalcem v trgovinah in trgovskih centrih na ta način, da bi morali vsak trenutek in na vsaki točki trgovine preverjati in čistiti morebitne kapljice in druge madeže, ki povečajo nevarnost zdrsa, ni mogoče naložiti. Tudi takšna skrajna skrbnost ne bi mogla v celoti odpraviti možnosti nesreč, kakršna je obravnavana, do katere je očitno prišlo po naključju.
OZ člen 311, 312. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 58, 58/4.
ugovor pobota - materialno pravni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidna terjatev - kdaj pobot nastane - izvršilni stroški
Iizvršilno sodišče v izvršilnem postopku, ko odloča o ugovoru pobotanja nejudikatne terjatve, ne presoja samo pogojev zapadlosti in istovrstnosti pobotavanih terjatev, temveč tudi, ali je v pobot uveljavljena terjatev likvidna - to je obstoječa (dolžnik namreč lahko pobotava le obstoječo terjatev). Terjatev pa je v izvršilnem postopku lahko likvidna le takrat, ko je izkazana z enako močno listino, kot jo ima upnik za svojo terjatev (torej z izvršilnim naslovom), ali pa če ni sporna. Izvršilno sodišče sodbo le izvršuje, izvršilni postopek pa je namenjen prisilni izterjavi terjatve.
Sodišče s tem, ko se je oprlo na upnikovo nasprotovanje pobotu nejudikatne terjatve, ni storilo absolutno bistvene kršitve določb postopka. O tem vprašanju namreč ni bilo niti pristojno razpravljati, zato je dolžnikovo mnenje o upnikovemu odgovoru brezpredmetno. Zato učinkuje pobot samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik v izvršbi uveljavil.
Odločitev o stroških ni matematična operacija temveč uporaba materialnega prava, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka, pravilna. Da pa je dolžnik uspel le v manjšem obsegu, iz zgoraj povedanega in obsega obrazložitve obeh sodnih odločb nikakor ni mogoče zaključiti.
odločanje o sporu o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavani zadevi sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, tožeča stranka pa vtožuje plačilo zneska 36.524,83 EUR. Ugotovitev Okrajnega sodišča v Kranju, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno okrožno sodišče in ne okrajno, je torej pravilna. Ker ima tožena stranka sedež družbe v sodnem okraju Okrožnega sodišča v Kranju, je po pravilih o splošni krajevni pristojnosti to krajevno pristojno za sojenje.
EZ-1 člen 473, 473/5, 473/6. ZNP člen 35, 35/1, 168, 168/1.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - postopek za pridobitev služnosti v javno korist - nujen postopek - stroški nepravdnega postopka
Določba petega odstavka 473. člena EZ-1 kot enega od pogojev, da se postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po omenjenem zakonu vodijo kot nujni, določa, da mora razlastitveni upravičenec pri sodišču dati v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi (s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini). Da je v teku upravni postopek ustanovitve služnosti v javno korist zoper nasprotno udeleženko, ki teče na podlagi 473. člena EZ-1, je predlagatelj izkazal. To pa je bilo za ugoditev njegovemu predlogu v tem postopku ključno oziroma edino pomembno.