CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
nedopustna pritožba - stranke zapuščinskega postopka - oporočni in zakoniti dediči - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine
Ker pritožnik ni potomec zapustnice, ni materialnopravno upravičen izločati dela premoženja iz njene zapuščine po 32. členu ZD, s tem pa ga tudi ni mogoče šteti za drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, saj mora biti po 175. členu ZD izpolnjen pogoj, da takšna oseba uveljavlja pravico, ki ima dednopravno podlago.
pogodba o dobavi toplotne energije - obračun toplotnih stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pavšalni ugovori
Ureditev razmerij med porabniki in tudi določitev ključa za obračun prejete toplotne energije je v prvi vrsti v rokah samih porabnikov.
Tožena stranka je zatrjevala, da so bili na omrežje oz. toplotno postajo priključeni tudi drugi porabniki, ki naj bi jim tožeča stranka tudi že izdala potrebna soglasja. Teh trditev niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni konkretizirala (komu je tožeča stranka izdala soglasje za priklop). Pritožbene trditve, da so neevidentirani porabniki izpolnjevali vse pogoje iz izdanih soglasij, manjkala jim je le ustrezna pogodba s tožnico, so tako povsem splošne in zato nepreizkusljive, sicer pa tožena stranka za te trditve tudi ni predlagala nobenega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002922
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/2.
odgovornost več oseb za isto škodo - civilna odgovornost - kazenska odgovornost - odškodninska odgovornost - napeljevalec - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj
To, da je bil toženec v kazenskem postopku obsojen za drugo kaznivo dejanje kot povzročitelj škode in da mu v kazenskem postopku ni bilo očitano, da je povzročitelja napeljeval h kaznivemu dejanju, s katerim je bila povzročena škoda, še ne pomeni, da civilno sodišče ne bi moglo ugotoviti toženčeve odškodninske odgovornosti zaradi napeljevanja k škodnemu dejanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003833
OZ člen 619, 642, 642/2. ZPP člen 4, 216, 236a.
podjemna pogodba - dolžnost plačila - določitev plačila in izplačilo - plačilo, ki ustreza vrednosti dela - primerno plačilo - prosti preudarek - pisna izjava priče - dokaz z zaslišanjem prič - načelo neposrednosti - pobotni ugovor
Skladno z 216. členom ZPP je sodišče ceno 10,40 EUR na uro, ki jo je obračunala tožeča stranka, ugotovilo kot primerno glede na to, da so iz cenika suhomontažnih sistemov sekcije gradbincev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije razvidne cene montažne (16,80 EUR) oz. režijske ure (18,90 EUR) bistveno višje. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, saj je slednja cena skladna z določbo drugega odstavka 642. člena OZ, ki določa, da če plačilo ni določeno, ga določi sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel običajno potrebnemu času kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Pisna izjava predlagane priče se lahko uporabi kot dokaz samo, če je pridobljena skladno z 236.a členom ZPP. V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz (zaslišanje priče) in jo povabilo na narok. Priča izostanka ni opravičila, ampak je po lastni odločitvi poslala pisno izjavo brez poziva ali soglasja sodišča o tem. Kršitev načela neposrednosti bi bila, če bi sodišče njeno izjavo upoštevalo brez da bi bile izpolnjene predpostavke iz 236.a člena ZPP.
preživninska dolžnost staršev - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - potrebe otroka in zmožnosti staršev - ocena potreb - tožba za zvišanje preživnine
Namen preživninske pravde ni detajlno ugotavljanje in podroben pregled celotnega poslovanja tožničinih staršev. Sodišče na podlagi razpoložljivih dokazov le oceni materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00003034
ZPP člen 191, 191/1, 286b, 286b/1.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - pasivna legitimacija - razveljavitev zakonske zveze
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek na razveljavitev zakonske zveze zavrnilo zaradi zgrešene pasivne legitimacije, ker na pasivni strani v procesni skupnosti niso bili zajeti vsi dediči. Takšno stališče bi bilo pravilno, če bi tožnica s tožbo uveljavljala tudi ugotovitev obstoja dedne pravice po zapustniku iz naslova izvenzakonske skupnosti, na kar je tožnico napotilo zapuščinsko sodišče. V tem položaju bi dediči imeli položaj nujnih enotnih sospornikov in bi morala bodisi na aktivni bodisi na pasivni sodelovati tudi zapustnikova sestra kot zakonita dedinja.
pravočasen dokazni predlog - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžnega ravnanja - neznani storilec - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - vzročna zveza - solidarna odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - primarni strah - poškodbe glave in možganov
V tej zadevi je bilo ugotovljeno, (1) da z osebo, za katero je bilo policiji hitro znano, da bi lahko imela motiv za kaznivo dejanje zoper pritožnika oziroma za napeljevanje k njemu, sploh ni bil opravljen pogovor, (2) da policija ni opravila nobenih drugih preiskovalnih dejanj razen ogleda kraja dogodka, pogovorov z določenimi osebami in poligrafskih testiranj dveh oseb, in (3) da je bilo opuščeno iskanje morebitnih sledi iz kombija, v katerem je bil prepeljan pretepen in okrvavljen pritožnik. Izkustveno prepričljiv je zaključek, da bi izvedba teh preiskovalnih dejanj znatno povečala možnosti za identifikacijo storilca(ev). Zato je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da toženka odgovarja tudi za škodo zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel v neraziskanem napadu nanj.
Razmerje med tožečo in toženo stranko je samostojno pravno razmerje. Tožeča stranka je dolžna pridobiti samo evidenco uporabnikov, ki koristijo pitno vodo ter količino porabljene pitne vode. Plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za plačilo komunalnih storitev, saj se pripoznava lahko nanaša le na stranke iz istega obligacijskega razmerja.
Dokazno breme je bilo na toženi stranki, saj je bila zavezana izpolniti terjatev iz naslova komunalnih storitev tožeči stranki. Tožeča stranka jo je celo pozvala naj to dokaže, tožena stranka pa je uspela zgolj dokazati, da je poravnala obveznosti družbi M., ni pa uspela dokazati, da so bile obveznosti poravnane tožeči stranki.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - simbolična izročitev - izročitev stvari kupcu
Po določbi 60. člena SPZ je za pridobitev lastninske pravice na premičnini na podlagi pravnega posla uzakonjeno tradicijsko načelo, ki zahteva, da prenosnik na pridobitelja prenese posest stvari, kar se opravi z izročitvijo v posest (traditio). S tem prodajna pogodbe kot zavezovalni del posla doseže svoj cilj - predmet prodaje iz lastništva prodajalca preide v lastništvo kupca. Izročitev se opravi kot dejanska izročitev v neposredno lastniško posest (traditio vera), vendar pa to pogosto ni mogoče ali pa druge okoliščine narekujejo, da se izročitev opravi na drugačen način. Tako kot dejanska izročitev šteje izročitev, ki se opravi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev. Zadošča torej, da prenosnik omogoči pridobitelju, da ta začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002784
ZVEtL člen 16, 16-8. ZVEtL-1 člen 6, 6/1, 57, 57/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - prenehanje stranke - prenehanje pravne osebe - skrbnik za poseben primer
Če ni znan pravni naslednik zemljiškoknjižnega lastnika, ki je udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine, je za take primere v ZVEtL in ZVEtL-1 izrecno predvidena postavitev skrbnika za poseben primer. Ta po eni strani varuje pravice in koristi pravnih naslednikov zemljiškoknjižnega lastnika, po drugi strani pa drugim udeležencem postopka mogoča hitrejšo izvedbo postopka vzpostavitve etažne lastnine, kar je bil osnovni cilj in namen zakona.
prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - smrt stranke - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - predhodno vprašanje - krog dedičev - obrazložitev odločbe
ZD nima določb o prekinitvi postopka za primer smrti stranke/udeleženca, zato se na podlagi 163. člena ZD uporabljajo določbe ZPP.
Krog dedičev po dediču, ki je umrl za zapustnikom, a pred koncem zapuščinskega postopka po njem, je lahko predhodno vprašanje za zapuščinski postopek po zapustniku, vendar mora sodišče, tako kot sleherni tovrstni sklep, obrazložiti, zakaj se je odločilo, da tega predhodnega vprašanja ne bo/ne more rešiti sámo.
motenje posesti - motilno ravnanje - fotografija - posest - poseg v obstoječe posestno stanje - dokazi in dokazovanje
Po mnenju sodišča prve stopnje je motilno dejanje lahko le tisto, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti in da tudi morebitna hoja po zemljišču v lasti tožeče stranke in fotografiranje njenih zemljišč tožeči stranki nista preprečevala ali oteževala izvrševanja posesti na njenih nepremičninah. Pritožbeno sodišče opisanemu stališču pritrjuje. Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004180
ZPrCP člen 3, 107, 107/1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
preizkus alkoholiziranosti - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazna ocena zagovora - dokazna ocena izpovedbe prič
Nobenega dvoma zato ni, da sta obdolženca zakonito opravila pri oškodovancu kot tožilcu preizkus alkoholiziranosti, saj sta imela pooblastila za tako ravnanje v ZPrCP določbah prvega odstavka 107. člena in v 3. členu istega zakona. Ravnala sta torej v mejah uradnih pravic. Sodišče prve stopnje se zato pravilno in utemeljeno sklicuje na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 307/2009 z dne 4. 3. 2010, iz katere izhaja, da policija lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola tudi po tem, ko je po prekršku s takšno vožnjo prenehal, ne glede na to, kje se v takšnem trenutku nahaja. To pa torej pomeni, da četudi bi obdolženca sledila oškodovancu kot tožilcu na makadamsko pot, ki bi bila, kot skuša prikazati pritožba, del dvorišča, ki ni namenjen javnemu prometu, lahko opravila postopek za preizkus alkoholiziranosti. Vsaka drugačna razlaga zakonskih določb bi namreč privedla do absurdnih položajev, ko bi na primer voznik, ki bi vozil na način, ki bi vzbudil pri policiji sum, da vozi pod vplivom alkohola, že s tem, ko bi zapeljal z javne ceste na drugo površino, na primer travnik, lahko preprečil ugotavljanje, ali je storil prekršek ali kaznivo dejanje oziroma ali je vozil pod nedovoljenim vplivom alkohola.
Če sodišče pri izreku enotne kazni po določbah o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 prej pravnomočno, a neizvršljivo denarno kazen napravi izvršljivo, prekorači pravico, ki jo ima po zakonu in v škodo obtoženca krši kazenski zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003154
URS člen 35. ZPP člen 14.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - doktrina eggshell skull - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Doktrina "egg-shell skull", ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celotni obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodi tudi toženčeva pestra nevrotična in osebnostna patologija, ki jo je izpostavil izvedenec medicinske stroke.
URS člen 23, 23/2, 137. ZKP člen 78, 371, 371/1, 371/1-11. ZOdv člen 1, 11, 11/2.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - pristojnost za odločanje - žaljiva izjava - kazenski postopek - predlog za denarno kaznovanje - subjektivna nepristranskost sodnika in objektivna nepristranskost sodišča - denarna kazen - denarno kaznovanje pooblaščenca - višina denarne kazni - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do svobodnega izražanja - vsebina izjave - pravica do poštenega sojenja - zastaranje - kaznovanje zagovornika
Ustavno sodišče je določilo postopek, ki se izvede v primeru žaljive izjave, podane v kazenskem postopku, v točki 3. izreka odločbe pa je izrecno odločilo, da če v primeru iz 1. točke tega izreka (izreka odločbe) sodnik oziroma predsednik senata oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s pravili Sodnega reda o dodeljevanju zadev sodnikom ter da o kaznovanju po 78. členu ZKP odloči sodnik posameznik, ki mu je zadeva po teh pravilih dodeljena.
Dejstvo, da obe sodnici izvajata sodniško funkcijo na istem sodišču, pa tudi, da je sodnica, ki je dala predlog za kaznovanje, vodja oddelka, na katerem odloča sodnica, ki ji je predlog za kaznovanje dodeljen, in tudi funkcija vodenja sodišča ene od njiju, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, ne bi smela odločiti o predlogu za kaznovanje, pri čemer je Ustavno sodišče, kot je že bilo obrazloženo, opredelilo tudi, kdaj o zadevi odloča sodnik drugega sodišča.
Procesno vodstvo je v rokah sodnika. Določbe procesnega zakona mu omogočajo ne le prekinitev obravnave, temveč tudi njeno preložitev, kadar oceni, da je to potrebno, potek postopka pa stranke ne smejo motiti in ga krniti, ker s tem motijo proces sojenja, s tem pa uveljavljanje zakona in reda na sodišču. Po drugem odstavku 443. člena ZKP sodnik po končani glavni obravnavi takoj izreče sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi, te določbe pa ne gre razlagati tako, da mora to storiti brez odmora.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 94. člena in prvem odstavku 98. člena, sodna taksa pa je bila odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
V primeru, ko je sklep o začetku stečajnega postopka sprejet na podlagi domneve insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, je bila zaradi pritožbe družbenice, kontradiktornost v zvezi z navedbami glede insolventnosti vzpostavljena šele v pritožbenem postopku. Pritožnica je v pritožbi priložila nekatere listinske dokaze v dokaz teze, da dolžnik ni insolventen. S tem je uspela omajati zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki temeljijo na zakonski domnevi.
predhodna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - blokada računa - odprti sodni postopki - finančno in likvidnostno stanje - koeficient likvidnosti
Iz predloženih dokazil izhaja, da vsi sodni postopki (četudi je teh kar pet), ki naj bi po mnenju tožeče stranke vzbujali objektivno nevarnost, da bo uveljavitev vtoževane terjatve onemogočena ali znatno otežena, še niso zaključeni (na prvi stopnji) in ni mogoče predvideti, ali bodo zaključeni v korist ali škodo tožene stranke. Še zlasti, ker ima tudi tožena stranka nasprotne zahtevke do svojih nasprotnikov. Poleg tega je toženka oblikovala rezervacije pod postavko dolgoročnih časovnih pasivnih razmejitev v višini 256.275,00 EUR, ki je namenjen prav za poplačilo morebitnih obveznosti iz sodnih postopkov. Ne nazadnje pa z ozirom na dejstvo, da tožeča stranka že razpolaga s prvostopenjsko sodbo, plačila njene terjatve praviloma ne morejo ogroziti kasnejše sodbe, saj je razumno pričakovati, da bo tožeča stranka prej prišla do izvršilnega naslova kot tožniki-upniki tožene stranke v zadevah, na katere se sklicuje.