CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002951
OZ člen 574, 574/2. ZPP člen 360, 360/1.
dokazovanje - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - substanciran dokazni predlog - dokazni predlog za zaslišanje priče - nepotreben dokazni predlog - ustna posojilna pogodba - vračilo posojila
Ob (za tožnika) nesporni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnica plačala toženčeve položnice, se je trditveno in dokazno breme, da tega ni storila s svojim, temveč z njegovim denarjem (in mu posledično zneska ni posodila), prevalilo nanj.
URS člen 23, 23/2, 137. ZKP člen 78, 371, 371/1, 371/1-11. ZOdv člen 1, 11, 11/2.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - pristojnost za odločanje - žaljiva izjava - kazenski postopek - predlog za denarno kaznovanje - subjektivna nepristranskost sodnika in objektivna nepristranskost sodišča - denarna kazen - denarno kaznovanje pooblaščenca - višina denarne kazni - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do svobodnega izražanja - vsebina izjave - pravica do poštenega sojenja - zastaranje - kaznovanje zagovornika
Ustavno sodišče je določilo postopek, ki se izvede v primeru žaljive izjave, podane v kazenskem postopku, v točki 3. izreka odločbe pa je izrecno odločilo, da če v primeru iz 1. točke tega izreka (izreka odločbe) sodnik oziroma predsednik senata oceni, da so izpolnjeni pogoji za kaznovanje, poda predlog za kaznovanje, ki se obravnava kot novo vložena zadeva in se dodeli drugemu sodniku v skladu s pravili Sodnega reda o dodeljevanju zadev sodnikom ter da o kaznovanju po 78. členu ZKP odloči sodnik posameznik, ki mu je zadeva po teh pravilih dodeljena.
Dejstvo, da obe sodnici izvajata sodniško funkcijo na istem sodišču, pa tudi, da je sodnica, ki je dala predlog za kaznovanje, vodja oddelka, na katerem odloča sodnica, ki ji je predlog za kaznovanje dodeljen, in tudi funkcija vodenja sodišča ene od njiju, ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, ne bi smela odločiti o predlogu za kaznovanje, pri čemer je Ustavno sodišče, kot je že bilo obrazloženo, opredelilo tudi, kdaj o zadevi odloča sodnik drugega sodišča.
Procesno vodstvo je v rokah sodnika. Določbe procesnega zakona mu omogočajo ne le prekinitev obravnave, temveč tudi njeno preložitev, kadar oceni, da je to potrebno, potek postopka pa stranke ne smejo motiti in ga krniti, ker s tem motijo proces sojenja, s tem pa uveljavljanje zakona in reda na sodišču. Po drugem odstavku 443. člena ZKP sodnik po končani glavni obravnavi takoj izreče sodbo in jo razglasi z bistvenimi razlogi, te določbe pa ne gre razlagati tako, da mora to storiti brez odmora.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 94. člena in prvem odstavku 98. člena, sodna taksa pa je bila odmerjena po tarifni številki 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje v predalčnik pravne osebe - prejem pošiljke - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla niti predvideti niti preprečiti.
Dolžnik kot pravna oseba mora ob dolgotrajnem sumu, da mu iz hišnega predalčnika izginjajo pošiljke, organizirati njihov prejem tako, da bo te tudi dejansko prejel. Enega od načinov za preprečitev takega ravnanja, ki tudi po mnenju višjega sodišča ne pomeni nesorazmernega bremena za dolžnika, je navedlo že sodišče prve stopnje, to je dvig pošiljke na pošti. Zgolj vlaganje ovadb pa ne zadošča.
V izvršilnem postopku je možnost vrnitve v prejšnje stanje omejena. Po 36. členu ZIZ je izjemoma dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Ker zamujen rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni tak primer, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.
pogodba o dobavi toplotne energije - obračun toplotnih stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pavšalni ugovori
Ureditev razmerij med porabniki in tudi določitev ključa za obračun prejete toplotne energije je v prvi vrsti v rokah samih porabnikov.
Tožena stranka je zatrjevala, da so bili na omrežje oz. toplotno postajo priključeni tudi drugi porabniki, ki naj bi jim tožeča stranka tudi že izdala potrebna soglasja. Teh trditev niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni konkretizirala (komu je tožeča stranka izdala soglasje za priklop). Pritožbene trditve, da so neevidentirani porabniki izpolnjevali vse pogoje iz izdanih soglasij, manjkala jim je le ustrezna pogodba s tožnico, so tako povsem splošne in zato nepreizkusljive, sicer pa tožena stranka za te trditve tudi ni predlagala nobenega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00003061
SZ-1 člen 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 151, 151/1.
regulacijska začasna odredba - izročitev dokumentacije - upravnik večstanovanjske stavbe - odpoved pogodbe o upravljanju - stroški postopka za izdajo začasne odredbe
Dokumentacija v zvezi z večstanovanjskim objektom pripada etažnim lastnikom in ne upravniku. Njemu so jo etažni lastniki zgolj zaupali v upravljanje, tako kot njihov objekt. S pomočjo dokumentacije etažni lastniki izvršujejo svojo lastninsko pravico na posameznem delu zgradbe in na solastnini skupnih delov zgradbe, kar jim mora biti omogočeno kontinuirano, brez ovir. Namen etažnih lastnikov pri zahtevi za sodno varstvo v začasni preprečitvi toženi stranki, da nadaljuje z izvrševanjem pogodbe o upravljanju. Etažni lastniki so z odpovedjo pogodbe izrazili svojo voljo in to, glede na do sedaj izvedene dokaze, pravilno, kar mora tožena stranka spoštovati. Sicer bi bilo potencialno ogroženo normalno funkcioniranje večstanovanjskega objekta. Sodišče prve stopnje je odločilo o predlagani začasni odredbi in ugovoru zoper izdano začasno odredbo po vloženi tožbi, torej med pravdnim postopkom. Tedaj so stroški zavarovanja sestavni del pravdnih stroškov.
skrbnost dobrega strokovnjaka - kreditna pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - pravočasno uveljavljanje kršitev - prekluzivni rok - neposlovna škoda - zastaralni rok - odškodninska odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - cenilec - zavarovanje kredita - hipoteka - rok za tožbo - škoda zaradi zaupanja - pravna praznina - jamčevalni roki kot prekluzivni roki
Prekluzivni roki za jamčevalne zahtevke za škodo zaradi zaupanja zaradi kršitve podjemne pogodbe veljajo za pogodbene stranke, pritožbeno sodišče pa je že pojasnilo razloge, zaradi katerih šteje, da je pogodba (med naročnikom in cenilcem) vzpostavila varstveni učinek, iz katerega tretja oseba črpa svoje pravice in obveznosti, zato je zaradi načela enakosti tudi tretja oseba vezana na prekluzivne roke, kot veljajo za naročnika, pri uveljavljanju pravice do povrnitve škode zaradi zaupanja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004162
KZ-1 člen 7, 87, 87/1, 92, 92-5, 93, 93/1, 94.
denarna kazen - stranska denarna kazen - pretrganje teka zastaralnega roka - uporaba milejšega zakona
Obsojenec v pritožbi pod "prvič" napačno ugotavlja, da mu je bila s sodbo I K 2093/2015 z dne 3. 3. 2015, ko je postala pravnomočna, izrečena razen kazni zapora še stranska denarna kazen. Obsojenec je namreč s citirano sodbo bil obsojen razen na kazen zapora še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, zaradi česar glede zastaranja velja določba 92. člena KZ-1 in ne prvega odstavka 93. člena KZ-1, na katerega se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe KZ-1, saj so za obsojenca milejše kot pa določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Tako je 5. točka 92. člena KZ-1 določala, da se izrečena kazen zapora do enega leta ali na denarno kazen ne sme več izvršiti, ko so potekla tri leta od pravnomočnosti sodbe. Obsojencu izrečena denarna kazen (in ne stranska) v višini 1.925,00 EUR, ki je postala pravnomočna s sodbo I K 2093/2015 dne 3. 3. 2015, se ne bi smela več izvršiti po 3. 3. 2018. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2017 pravilno odločilo, da se izrečena in neplačana denarna kazen v celoti izvrši tako, da se obsojencu po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 določi 82 dni zapora.
Če sodišče pri izreku enotne kazni po določbah o odmeri kazni obsojencu iz 55. člena KZ-1 prej pravnomočno, a neizvršljivo denarno kazen napravi izvršljivo, prekorači pravico, ki jo ima po zakonu in v škodo obtoženca krši kazenski zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003154
URS člen 35. ZPP člen 14.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - doktrina eggshell skull - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Doktrina "egg-shell skull", ki je sprejeta v novejši sodni praksi, temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka ter (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Toženec mora sprejeti oškodovanca takšnega kot je. Slednji je upravičen do odškodnine za celotni obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. V okvir takšnega stanja sodi tudi toženčeva pestra nevrotična in osebnostna patologija, ki jo je izpostavil izvedenec medicinske stroke.
ZPP člen 408, 408/2. ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131c.
spor iz razmerij med starši in otroki - razpravno in preiskovalno načelo - nevezanost na zahtevek - določitev preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti - potrebe otroka - potrebe otroka in zmožnosti staršev
V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki ni vezano na postavljeni tožbeni zahtevek. V obravnavani zadevi je sodišče prej navedeno določbo pravilno uporabilo in za preživljanje otroka prisodilo višji znesek, kot ga je zahtevala tožnica.
Podlago za odločitev je najti v ugotovitvah o materialnih in pridobitnih zmožnostih pravdnih strank ter ob upoštevanju potreb otroka.
Preživnina sicer po višini odstopa navzgor, vendar nobena od potreb ni pretirana. Relativno visok znesek je povezan predvsem z visokim stroškom oskrbnine v vrtcu in razmeroma visokimi bivanjskimi stroški.
najemna pogodba - odtujitev v zakup dane stvari - neupravičena pridobitev
Za položaj zakupnika je pomembno obvestilo (naznanitev) prenosa lastninske pravice, ker šele takrat postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Do tega trenutka je v zvezi z njim prejšnji zakupodajalec, čeprav je ta položaj izgubil že v trenutku, ko je bil prenos lastninske pravice opravljen. Po prejetem obvestilu pa nastopi obveznost zakupnika, da najemnino plača samo pravemu zakupodajalcu, to je pridobitelju lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004376
ZPP člen 353.
posojilna pogodba - vračilo posojila - sprememba družbene pogodbe - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Glede na trditveno podlago tožene stranke je odločilno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica zakonitemu zastopniku tožene stranke povedala za podaljšanje roka za vračilo posojila in da pisno soglasje ni bilo potrebno.
OZ člen 51, 51/4, 52, 58, 435, 435/1, 468, 468/1, 468/1-2.
prodajna pogodba za nepremičnino - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - pisna oblika - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - javni interes - dogovor o znižanju kupnine - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena
Namen pisne oblike pogodbe o nakupu in prodaji nepremičnin (52. člen OZ) je poleg dokazne, svarilne in informacijske funkcije za pogodbene stranke prodajne pogodbe, nedvomno tudi v tem, da se omogoča vodenje zemljiške knjige in državni nadzor nad prometom z nepremičninami (odmera davščin ipd.), kar pa predstavlja javni interes (razširjena informacijska funkcija). V konkretnem primeru zato ne pride v poštev uporaba četrtega odstavka 51. člena OZ, saj je oblika predpisana v javnem interesu. V pisni obliki mora biti tako sestavljen sporazum strank o bistvenih elementih nakupa in prodaje, to pomeni predvsem o predmetu in ceni. Ker dogovor o znižanju kupnine predstavlja dogovor o bistveni sestavini prodajne pogodbe, bi moral biti pisen, da bi postal veljaven.
Sklenjen dogovor o znižanju kupnine iz 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ bi lahko bil usten.
Če ob vzporednem teku petitorne in posestne pravde prej pride do pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, lahko tožena stranka v posestni pravdi ugovarja, da je pridobila pravico do posesti. V takih primerih ima prednost pravica in ne več zadnje stanje posesti. Tožbeni zahtevek iz posestne pravde je treba zavrniti.
začetek teka roka - javno objavljanje na spletnem portalu ajpes - javna objava sklepa na portalu AJPES - potrjena poenostavljena prisilna poravnava
Določba četrtega odstavka 219. člena ZFPPIPP je jasna in ne omogoča analogije z vročanjem sklepov z objavo na straneh Ajpes.
Objava datuma pravnomočnosti na spletnih straneh Ajpes je v korist strankam, da jim tega ni treba individualno poizvedovati na sodišču. Tudi za sodišče je to dosti bolj ekonomično, glede na to, da v insolventnih postopkih praviloma nastopa množica upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003829
OZ člen 3, 86, 87, 88, 112, 112/2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
kredit v CHF - potrošniški kredit - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pojasnilna dolžnost organizacije za plačilni promet - kreditna pogodba - tuja valuta - običajno tveganje - pojasnilna dolžnost - tveganje - vsebina pojasnilne dolžnosti
Pozitivni predpisi sklenitve kreditnih pogodb v tuji valuti ne prepovedujejo, zato je v skladu z načelom prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ) sklenitev tovrstnih pogodb dopustna. V primeru potrošniških kreditnih pogodb je pomemben 23. člen ZVPot, ki podjetju prepoveduje postavljanje pogodbenih pogojev, ki so do potrošnika nepošteni. Kot sankcija je predvidena ničnost takšnih pogodbenih pogojev. Po stališču Sodišča EU je tudi pogoj, ki predstavlja glavni predmet pogodbe, mogoče izreči za nedovoljen, če ni zapisan v jasnem in razumljivem jeziku, pri čemer te zahteve ni mogoče zožiti zgolj na formalno in slovnično razumljivost, temveč mora biti v pogodbi pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, tako da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih meril presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj.
Namen predpisovanja pojasnilne dolžnosti banke je v zaščiti nasprotne pogodbene stranke, ki ji na ta način pravo zagotavlja bolj enakovreden informacijski položaj. Pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne dvomi, da je tožnik teoretično vedel, kaj predstavlja valutno tveganje in da se je zavedal, da imajo spremembe v tečajih lahko vpliv na odplačevanje njegove kreditne obveznosti. Vprašanje pa je, ali se je zavedal vseh tveganj, ki so bile bankam ob sklepanju kreditnih pogodb znane oziroma jim bi morale biti znane. Banka Slovenije je namreč že leta 2005 komercialne banke opozarjala, da je izpostavljenost komitentov tečajnemu tveganju lahko zelo velika, saj je švicarski frank na relativno nizkih ravneh, zato je v prihodnosti pričakovati njegovo apreciacijo, zato je v konkretnem primeru bistveno ugotoviti, ali je bil tožnik s tovrstnimi tveganji seznanjen.
Sodišča so vezana na trditveno podlago in dokaze, ki jih predlaga stranka, ki morajo biti ustrezno substancirani.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo razloge, na podlagi katerih je ugotovilo, da so bili prispevki posameznega zakonca pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja približno enaki.
Razmerje med tožečo in toženo stranko je samostojno pravno razmerje. Tožeča stranka je dolžna pridobiti samo evidenco uporabnikov, ki koristijo pitno vodo ter količino porabljene pitne vode. Plačilo računov za vodarino ne pomeni pripoznave dolga za plačilo komunalnih storitev, saj se pripoznava lahko nanaša le na stranke iz istega obligacijskega razmerja.
Dokazno breme je bilo na toženi stranki, saj je bila zavezana izpolniti terjatev iz naslova komunalnih storitev tožeči stranki. Tožeča stranka jo je celo pozvala naj to dokaže, tožena stranka pa je uspela zgolj dokazati, da je poravnala obveznosti družbi M., ni pa uspela dokazati, da so bile obveznosti poravnane tožeči stranki.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003574
OZ člen 2, 3, 9, 65, 65/2, 105, 111, 111/2, 111/4, 111/5.
prodajna pogodba - gradbena pogodba - zamuda z izpolnitvijo - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - pogodbeno dogovorjena razvezna klavzula - učinki razvezane pogodbe - vrnitev are - odškodnina - nasprotna tožba - dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti
Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi določb OZ imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudo pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ v členih od 103 do 110.
Tožeča stranka je kršila pogodbo, v posledici česar je tožena stranka dne 6.1.2010 odstopila od pogodbe. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka dne 18.2.2010 sama odstopila od pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode. Za prenehanje pogodbe je namreč tožeča stranka odgovorna sama, zaradi česar odškodninski tožbeni zahtevek zoper toženo stranko ni utemeljen.
prodajna pogodba - ustno sklenjena pogodba - prodaja motornega vozila - nepravilna izpolnitev - izpolnitev z napakami - neizpolnitev - jamčevanje za napake - jamčevalni zahtevek - stvar z napako - prevzem stvari z napako
Pri nepravilni izpolnitvi, to je izpolnitvi z napakami, in neizpolnitvi gre za dva različna pravna instituta, ki se razlikujeta tako po vsebini kot po možnih pravnih posledicah. Zakon ne prinaša jasne razmejitve med stvarno oz. pravno napako in neizpolnitvijo, zato je odločanje med sistemom sankcij za stvarno oziroma pravno napako (t.i. jamčevanje) in sistemom sankcij za zamudo (neizpolnitev) v rokah upnika. Stvar z napako lahko sprejme in uveljavlja jamčevalne zahtevke ali pa njen sprejem zavrne, s čimer dolžnika pahne v zamudo.