nedopustna pritožba - stranke zapuščinskega postopka - oporočni in zakoniti dediči - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine
Ker pritožnik ni potomec zapustnice, ni materialnopravno upravičen izločati dela premoženja iz njene zapuščine po 32. členu ZD, s tem pa ga tudi ni mogoče šteti za drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, saj mora biti po 175. členu ZD izpolnjen pogoj, da takšna oseba uveljavlja pravico, ki ima dednopravno podlago.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004180
ZPrCP člen 3, 107, 107/1.. KZ-1 člen 257, 257/1.
preizkus alkoholiziranosti - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazna ocena zagovora - dokazna ocena izpovedbe prič
Nobenega dvoma zato ni, da sta obdolženca zakonito opravila pri oškodovancu kot tožilcu preizkus alkoholiziranosti, saj sta imela pooblastila za tako ravnanje v ZPrCP določbah prvega odstavka 107. člena in v 3. členu istega zakona. Ravnala sta torej v mejah uradnih pravic. Sodišče prve stopnje se zato pravilno in utemeljeno sklicuje na sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 307/2009 z dne 4. 3. 2010, iz katere izhaja, da policija lahko zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi in napravami za ugotavljanje alkohola tudi po tem, ko je po prekršku s takšno vožnjo prenehal, ne glede na to, kje se v takšnem trenutku nahaja. To pa torej pomeni, da četudi bi obdolženca sledila oškodovancu kot tožilcu na makadamsko pot, ki bi bila, kot skuša prikazati pritožba, del dvorišča, ki ni namenjen javnemu prometu, lahko opravila postopek za preizkus alkoholiziranosti. Vsaka drugačna razlaga zakonskih določb bi namreč privedla do absurdnih položajev, ko bi na primer voznik, ki bi vozil na način, ki bi vzbudil pri policiji sum, da vozi pod vplivom alkohola, že s tem, ko bi zapeljal z javne ceste na drugo površino, na primer travnik, lahko preprečil ugotavljanje, ali je storil prekršek ali kaznivo dejanje oziroma ali je vozil pod nedovoljenim vplivom alkohola.
začetek teka roka - javno objavljanje na spletnem portalu ajpes - javna objava sklepa na portalu AJPES - potrjena poenostavljena prisilna poravnava
Določba četrtega odstavka 219. člena ZFPPIPP je jasna in ne omogoča analogije z vročanjem sklepov z objavo na straneh Ajpes.
Objava datuma pravnomočnosti na spletnih straneh Ajpes je v korist strankam, da jim tega ni treba individualno poizvedovati na sodišču. Tudi za sodišče je to dosti bolj ekonomično, glede na to, da v insolventnih postopkih praviloma nastopa množica upnikov.
Tožeča stranka se je s podpisom zavarovalne police zavezala plačevati premijo za strojelomno zavarovanje s pribitkom za odkup amortizacije. Če bi tožena stranka želela upoštevati amortizacijo za vsak del, ki ima znatno krajšo življenjsko dobo, potem se Splošni pogoji ne bi v nadaljevanju sklicevali na dele strojev naštete v 2. in 3. točki tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.
Žičnica je brez pogona in se poganja z lastno težo vozičkov. Brez slednjih, žičnica ne funkcionira. Vozički torej predstavljajo bistveni, sestavni del žičnice in skupaj z vlečno vrvjo in stebri predstavljajo celoto stroja. Zavarovanje za strojelom je bilo sklenjeno za žičnico kot celoto, kar pomeni, da so bili v zavarovanje vključeni tudi vozički.
Narokov se nista udeležila odvetnika, temveč pooblaščenca, ki imata sicer opravljen pravniški državni izpit, vendar nista odvetnika. Sodišče v tem primeru ni imelo nobene podlage za priznanje stroškov za zastopanje na navedenih narokih.
NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00048340
ZNP člen 70, 71. ZZDej člen 49. ZZdrS člen 5, 20. URS člen 35, 51, 51/3. OZ člen 179. ZDoh-2 člen 27. ZOR člen 277. ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 291. ZST-1 člen 18, 39.
prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - postopek o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - pogoji za pridržanje - presoja pogojev - zdravniška služba - opravljanje zdravniške službe - zdravniška specializacija - nepooblaščena oseba - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika - plačilo sodne takse - obveznost plačila sodne takse
Tožnici prostosti ni odvzela pooblaščena oseba oziroma presoje pogojev za prisilno hospitalizacijo, ki je medicinsko vprašanje, ni opravil zdravnik, ampak zdravniški specializant, ki sme opravljati zdravniško službo, za katero specializira, le pod vodstvom in z odgovornostjo mentorja.
Vmesna sodba ima prekluziven učinek, v postopku odločanja o višini je sodišče vezano na pravnomočno vmesno sodbo, zato načeloma ne more več obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na podlago tožbenega zahtevka, tudi če jih tožena stranka pred izdajo vmesne sodbe ni podala.
Pravica do prostovoljnega zdravljenje obsega tudi pravico do odklonitve zdravljenja. Neupoštevanje odklonitve zdravljenja je utemeljeno samo, če bolnik nima več sposobnosti oblikovanja pravno relevantne volje glede zdravljenja. Zdravljenje proti volji bolnika je v takem primeru, tudi če pride do ogrožanja zdravja in življenja ali povzročanja velike škode sebi ali drugim, nedopustno in posledično protipravno.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlaga izreka sodne odločbe - opredelitev terjatve
Sicer drži, da postane pravnomočen le izrek odločbe, ne pa tudi njena obrazložitev, vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da za izvršitev sodne odločbe ni bistven zgolj in samo njen izrek oziroma njegov jezikovni pomen, odločilno je, da v izreku vsebovani opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve.
Ker je izrek izvršilnega naslova v delu, ki se glasi: "... v delnicah Republike Slovenije...", jezikovno mogoče razumeti na dva načina: "... v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija...", ali pa: "... v delnicah, ki jih izda Republika Slovenija...", ga je treba razložiti v povezavi z obrazložitvijo sodbe in sklepa (vključno z obrazložitvijo sodbe in sklepa višjega sodišča), tako da je bila prisojena odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija.
motenje posesti - motilno ravnanje - fotografija - posest - poseg v obstoječe posestno stanje - dokazi in dokazovanje
Po mnenju sodišča prve stopnje je motilno dejanje lahko le tisto, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti in da tudi morebitna hoja po zemljišču v lasti tožeče stranke in fotografiranje njenih zemljišč tožeči stranki nista preprečevala ali oteževala izvrševanja posesti na njenih nepremičninah. Pritožbeno sodišče opisanemu stališču pritrjuje. Da bi bilo dejanje motilno, mora priti vsaj do minimalne spremembe dotedanjega izvrševanja posesti oziroma obstoječega posestnega stanja.
pogodba o delu - predčasen odstop od pogodbe - naročnikova obveznost plačila
Tožena stranka je kot naročnica od pogodbe odstopila v skladu z 648. členom OZ, zaradi česar je zavezana tožeči stranki kot podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo obveznosti, ki jih slednja vtožuje.
Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
Bistvo verižne kompenzacije v součinkovanju večih pravnih dejanj, to je v medsebojno povezanih odpustih dolga, ki učinkujejo le, če so vsi realizirani. Namen verižnega pobota je namreč doseči ugasnitev in prenehanje terjatev vseh udeležencev kompenzacije z medsebojnim (vendar ne vzajemnim) odpustom dolga. Da bi verižna kompenzacija učinkovala tudi za predmetne terjatve tožene stranke do prodajalca oziroma kreditojemalca, bi jo morala skleniti tudi tožena stranka, saj gre za ekonomsko in pravno enoten posel.
Ne gre namreč za protispisnost, kadar se očitek o napaki sodišča nanaša na nekaj, kar je rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine nekega dokaza, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično-prenosne narave.
ZIZ člen 58, 58/2. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 240.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjavljanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročanje odgovora na ugovor nasprotni stranki - kontradiktornost izvršilnega postopka - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku
Upnik je v odgovoru na ugovor zoper sklep o začasni odredbi navedel pravno relevantna dejstva glede obstoja oz. neobstoja upnikove terjatve, kot tudi glede obstoja subjektivne nevarnosti ter za svoje navedbe predložil tudi dokazila.
Upnikovega odgovora na ugovor zoper začasno odredbo sodišče prve stopnje ni vročilo dolžniku, kljub temu pa je na navedbe v upnikovem odgovoru na ugovor in predložene dokaze oprlo svojo odločitev, s katero je dolžnikov ugovor zoper izdano začasno odredbo zavrnilo. Dolžniku je bila tako odvzeta možnost, da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019581
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 182, 182/3, 191, 191/2, 204, 339, 339/1. ZZK-1 člen 243. OZ člen 87.
kreditna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - ničnost pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - nujno sosporništvo - pasivna legitimacija - enotni sosporniki - nujni sosporniki - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - obvestitev drugega o pravdi - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - neveljavnost vknjižbe hipoteke - izbrisna tožba - ničnost kot predhodno vprašanje - posledice ničnosti
Stališče sodišča prve stopnje, da so stranke nične pogodbe nujni sosporniki, je materialnopravno pravilno in sledi tako pravni teoriji kot ustaljeni sodni praksi. Drugačna razlaga, ki jo ponuja tožnica, da naj bi šlo v tem primeru za dispozitivno enotno sosporništvo, je očitno zgrešena in nima opore niti v komentarju ZPP, na katerega se sklicuje pritožba. Če je tožnica hotela doseči (pravnomočno) ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov, bi torej morala bodisi vložiti tožbo skupaj z A. A. kot tožnikom, bodisi s tožbo poleg toženke zajeti tudi njega kot toženca.
Izpodbijana sodba izrecno ugotavlja, da je tožnica zgrešila pasivno legitimacijo, zato je odveč pritožbeno opozorilo, da na aktivni strani ni nujnega sosporništva. Res je, da nikogar ni mogoče prisiliti k tožbi, lahko pa je tožen. Dejstvo, da se tožničin sopogodbenik A. A. noče pravdati s toženko, zato ni ovira za uveljavitev tožničinega pravnega varstva, kot poskuša prikazati pritožba.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev ničnosti spornih pravnih poslov je torej pravilna in zakonita. Pač pa je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrnilo preostali del primarnega tožbenega zahtevka, kjer tožnica terja ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris. Ta zahtevek ima podlago v prvem odstavku 243. člena ZZK-1. O ničnosti spornih pravnih poslov, ki so bili podlaga za materialnopravno neveljavno vknjižbo, sodišče lahko odloči kot o predhodnem vprašanju. Čeprav gre za povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih. Ker ima odločitev o predhodnem vprašanju pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (drugi odstavek 13. člena ZPP), bi sodišče prve stopnje zatrjevano ničnost spornih poslov lahko presojalo navkljub temu, da v pravdi ne sodelujejo vse pogodbene stranke.
V primeru, ko je sklep o začetku stečajnega postopka sprejet na podlagi domneve insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP, je bila zaradi pritožbe družbenice, kontradiktornost v zvezi z navedbami glede insolventnosti vzpostavljena šele v pritožbenem postopku. Pritožnica je v pritožbi priložila nekatere listinske dokaze v dokaz teze, da dolžnik ni insolventen. S tem je uspela omajati zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki temeljijo na zakonski domnevi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004162
KZ-1 člen 7, 87, 87/1, 92, 92-5, 93, 93/1, 94.
denarna kazen - stranska denarna kazen - pretrganje teka zastaralnega roka - uporaba milejšega zakona
Obsojenec v pritožbi pod "prvič" napačno ugotavlja, da mu je bila s sodbo I K 2093/2015 z dne 3. 3. 2015, ko je postala pravnomočna, izrečena razen kazni zapora še stranska denarna kazen. Obsojenec je namreč s citirano sodbo bil obsojen razen na kazen zapora še na denarno kazen in ne stransko denarno kazen. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, zaradi česar glede zastaranja velja določba 92. člena KZ-1 in ne prvega odstavka 93. člena KZ-1, na katerega se sklicuje pritožba. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe KZ-1, saj so za obsojenca milejše kot pa določbe Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B). Tako je 5. točka 92. člena KZ-1 določala, da se izrečena kazen zapora do enega leta ali na denarno kazen ne sme več izvršiti, ko so potekla tri leta od pravnomočnosti sodbe. Obsojencu izrečena denarna kazen (in ne stranska) v višini 1.925,00 EUR, ki je postala pravnomočna s sodbo I K 2093/2015 dne 3. 3. 2015, se ne bi smela več izvršiti po 3. 3. 2018. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo z dne 14. 7. 2017 pravilno odločilo, da se izrečena in neplačana denarna kazen v celoti izvrši tako, da se obsojencu po določbi prvega odstavka 87. člena KZ-1 določi 82 dni zapora.
prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo vrednosti poslovnega deleža - zavezanec za plačilo - sodna poravnava
Pri prenosu poslovnega deleža na drugega družbenika je (drugače kot pri prenehanju poslovnega deleža zaradi izstopa ali izključitve družbenika iz družbe) morebitni zavezanec za izplačilo njegove vrednosti družbenik, ki je prevzemnik deleža, in ne družba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003120
ZIZ člen 175. ZPP člen 337. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
najemna pogodba - pisna najemna pogodba - ustni dogovor - odpoved najemne pogodbe - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - plačilo najemnine - nedovoljene pritožbene novote - dokazni predlog za zaslišanje strank - zaslišanje strank kot dokazno sredstvo - pravica stranke do izjave v postopku - pomanjkljiva trditvena podlaga
Določila pogodbe (glede obveznosti tožene stranke in glede možnosti odpovedi najemnega razmerja) so bila jasna in nedvoumna, navedba tožene stranke glede ustnega dogovora s pravnim prednikom tožeče stranke, da bo toženo stranko pustil na miru, pri čemer niti ni navedla konkretnih trditev o vsebini ustnega dogovora oziroma ni pojasnila, kako naj bi takšen dogovor vplival na njeno obveznost plačevanja najemnine, pa povsem pavšalna in neupoštevna. Glede na navedeno in upoštevajoč 175. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju je tožeča stranka kot kupec vstopila v pravice in obveznosti najemodajalca (pravnega prednika) iz sklenjene (pisne) najemne pogodbe, ne pa v morebitne drugačne (ustne) dogovore od tistih, ki izhajajo iz najemne pogodbe.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do vpogleda - procesna predpostavka za sodno varstvo
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik se naj obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej govori o tem, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka, izvensodni in sodni.
Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog vložen 11. 10. 2016) in dejstvo, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 8. 9. 2016 oz. 3. 11. 2016, nasprotni udeleženec pa mu vse do poteka postopka na prvi stopnji informacij ni nudil, je predlagatelj dokazal, da mu informacije skladno z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.
Predlog, kot ga je oblikoval predlagatelj (da se mu posredujejo kopije listin in omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov), ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj je dejanska izvedba pravice do pisnega posredovanja informacij ostala v pristojnosti nasprotnega udeleženca.
prekinitev postopka - zakonski pogoji - prenehanje stranke v postopku - predhodno vprašanje - sposobnosti biti stranka - skrbnik za poseben primer - zakonito zastopanje - procesna predpostavka - pravnomočna odločba upravnega organa
Zaradi v 205. členu ZPP taksativno naštetih dogodkov, nastalih med postopkom, se postopek prekine na podlagi samega zakona. Gre za taksativno naštete primere prenehanja stranke med pravdo, prenehanja delovanja sodišča zaradi vojne ali drugih vzrokov ali če drug zakon tako določa.
ZPP v 206. členu omogoča tudi prekinitev postopka po sklepu sodišča, če so za to izpolnjeni zakonsko izpolnjeni razlogi. Eden od njih je reševanje predhodnega vprašanja, kadar sodišče sklene, da ga ne bo reševalo samo.
Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost ter v tem okviru pravilnost zastopanja, vključno z dovoljenjem za opravo predpravdnih dejanj, sta procesni predpostavki. Od njunega obstoja je odvisna dopustnost tožbe in končno odločba. Če procesne predpostavke niso izpolnjene in pomanjkljivosti niso odpravljive, sodišče namreč tožbo zavrže.
pogodba o dobavi toplotne energije - obračun toplotnih stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pavšalni ugovori
Ureditev razmerij med porabniki in tudi določitev ključa za obračun prejete toplotne energije je v prvi vrsti v rokah samih porabnikov.
Tožena stranka je zatrjevala, da so bili na omrežje oz. toplotno postajo priključeni tudi drugi porabniki, ki naj bi jim tožeča stranka tudi že izdala potrebna soglasja. Teh trditev niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni konkretizirala (komu je tožeča stranka izdala soglasje za priklop). Pritožbene trditve, da so neevidentirani porabniki izpolnjevali vse pogoje iz izdanih soglasij, manjkala jim je le ustrezna pogodba s tožnico, so tako povsem splošne in zato nepreizkusljive, sicer pa tožena stranka za te trditve tudi ni predlagala nobenega dokaza.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - ustreznost zavoda - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - načelo enakosti
To, da v zavodu ni prostega mesta, ne more utemeljevati zaključka, da oseba ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Prostor v zavodu namreč že pojmovno ne more biti pogoj, ki bi ga lahko (ne) izpolnjeval uporabnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.