ZKP člen 153, 153/4, 154, 154/2. URS člen 38, 38/1.
odločba Ustavnega sodišča - prikriti preiskovalni ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - rok za začetek kazenskega pregona - pravica do varstva osebnih podatkov - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Določbe četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP so jasne. Kolikor državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ne začne kazenskega pregona (vložitev zahteve za preiskavo, neposredne obtožnice ali obtožnega predloga), preiskovalni sodnik gradivo uniči.
Pravilen je zaključek sodbe, da na obstoj obveznosti vplačevanja sredstev v rezervni sklad ne vpliva dejstvo, ali etažni lastnik dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki sodijo v sfero etažnega lastnika in bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu ne izroči stanovanja, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad v tej pravdi.
SPZ člen 23, 128, 141, 142.. ZZK-1 člen 16.. OZ-UPB1 člen 16.
pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - vpis hipoteke - notarska hipoteka - določnost tožbenega zahtevka - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogoj za sklenitev pogodbe
Stranki sta sklenili pogodbo o zastavi toženkine nepremičnine za tuj dolg (128. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženka je dovolila vknjižbo hipoteke. Zemljiškoknjižnega dovolila ni overila, to pa je potrebno, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ). Že v prejšnji razveljavitveni odločbi je sodišče druge stopnje poudarilo, da sta se stranki očitno dogovorili za "nekaj več", in sicer notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo (primerjaj 142. člen SPZ), in ni ovire, da tožeča stranka zahteva klasično overitev v smislu 23. člena SPZ, za vknjižbo v zemljiški knjigi, s čemer bosta stranki dosegli namen pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki se ustanovi ne že s pravnim poslom, pač pa šele z vknjižbo.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 81, 82. ZZZDR člen 178, 209, 210, 220.
procesno dejanje - procesna nesposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - procesna predpostavka - pravni učinek - zakoniti zastopnik - skrbnik za poseben primer
Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003815
SZ-1 člen 111. OZ člen 610, 687.
izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - veljavnost najemne pogodbe - odtujitev stvari - odtujitev stvari, dane v najem - lastništvo predmeta najema
Ključna je okoliščina, da je pravna prednica tožeče stranke družba E. d.d. (ki je stanovanje, v katerem že ves čas od sklenitve najemne pogodbe bivajo toženci, prodala M. V.), najemno pogodbo sklenjeno med družbo H. d.o.o. in prvim tožencem priznala kot veljavno in obstoječo, saj je prvemu tožencu priznala status najemnika in predkupnega upravičenca na podlagi te najemne pogodbe, družbi H. d. o. o. pa upravičenost razpolaganja s stanovanjem. Zato okoliščina, ali je bila najemodajalka družba H. d.o.o. dejansko tudi vknjižena v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine, na presojo veljavnosti najemne pogodbe, po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva.
Pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena komu drugemu v zakup, pridobitelj stvari stopi na mesto zakupodajalca in potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom. To pomeni, da je M. V., ki je z družbo E. d.d. sklenila prodajno pogodbo za stanovanje, v katerem bivajo toženci, z nakupom stopila na mesto najemodajalke po obstoječi najemni pogodbi. Zgolj z nadaljnjo razpolago M. V. najemna pogodba, s katero je nepremičnina obremenjena, ni prenehala veljati.
ZPPLPS člen 6.. ZZK-1 člen 148, 248.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vknjižba lastninske pravice - identiteta nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pravica do izjave
Nedvomno je v javnem interesu, da zemljiškoknjižni podatki odražajo dejansko lastninsko stanje na nepremičninah, zaradi česar je 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) v zvezi z 248. členom ZZK-1, omogočil kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu (SZ), da se vpišejo v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, vendar mora biti tudi v teh primerih izkazana identiteta nepremičnine, ki je navedena v listini, ki je podlaga za vpis, in nepremičnine, na katero se nanaša predlagani vpis.
odškodninska odgovornost - napačno zdravljenje - nestrokovno zdravljenje - izvedensko mnenje
V pisnem mnenju je izvedenec v odgovoru na vprašanje, kakšne bolečine in nevšečnosti bi bil tožnik trpel v primeru pravilnega zdravljenja in kakšne je dejansko trpel, navedel, da bi tožnika začeli zdraviti konzervativno, da bi lahko, če bi klinična slika to narekovala, izvedli operacijo z izmeničnim rezom, in da ni nobene garancije, da ne bi bilo tudi v tem primeru treba operacije zaradi boljše preglednosti "razširiti" na pristop s srednjim rezom. V ustno podanem mnenju je svoje stališče dopolnil in povedal, da se je doktrina spremenila, da so pred 15 leti perifilitični absces operirali v vsaki fazi obolenja, v času škodnega dogodka pa se začne s konzervativnim zdravljenjem, ki je v 80 do 85 % uspešno, in se operativni poseg (bodisi z laparoskopijo bodisi z izmeničnim ali s srednjim rezom) izvede šele v primeru neuspešnega antibiotičnega zdravljenja. Zaključek sodbe, da je podana vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je nastala tožniku kot posledica izvedene operacije (in mu ne bi nastala ob pravočasno uvedenem antibiotičnem zdravljenju) ima dovolj podlage v navedenih ugotovitvah izvedenskega mnenja.
neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba stanovanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - poštenost pridobitelja - nepošteni pridobitelj
Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - poneverba - neupravičena uporaba tujega premoženja - protipravna prilastitev - namen protipravne prilastitve
Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbenim stališčem zagovornika, da storilčevo jemanje in vračanje denarja kaže kvečjemu na uporabo denarja in ne na namen protipravne prilastitve. Obtoženkino stalno prisvajanje novih denarnih sredstev po vračilu prejšnjih, dejstvo, da od meseca novembra 2008 dalje primanjkljaja gotovine (zaradi nižjega prometa oškodovane družbe) ni več pokrivala s prilivi gotovine, temveč z vzpostavitvijo terjatvenega stanja na prehodnem računu 100600 in končen izostanek vračila zneska 64.980,00 EUR, vsekakor potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je bil njen namen prilastiti si sredstva oškodovane družbe, ki jih navsezadnje, kljub pravnomočni sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 2498/2013, še vedno ni vrnila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003056
SZ-1 člen 93, 100, 103, 104, 104/1, 104/3, 112, 112/4, 112/6, 154, 154/1, 154/1-4. URS člen 2. ZPP člen 8, 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 171.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - odškodnina - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - neplačevanje najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - obvestilo lastnika stanovanja - nedovoljene pritožbene novote - zmanjšanje plače - nasprotna tožba - normalna uporaba stanovanja - samovoljno znižanje najemnine s strani najemnika - pravilna dokazna ocena - predpostavke civilnega delikta - zmanjševanje škode - nujna popravila - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in ki jih ni mogel predvideti (nanje ni mogel in ne more vplivati - smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine ter je najkasneje v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja (prvi odstavek 104. člena SZ-1). Denarna pomoč tretje osebe ne ustreza temu zakonskemu pogoju. Izredna socialna pomoč je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina. Vlogo za dodelitev takšne pomoči je zato treba vložiti pri pristojnem občinskem organu (tretji odstavek 104. člena SZ-1 v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 154. člena SZ-1). Pritožbeno stališče, da je toženec s tem, ko je zaprosil prijatelja za denarno pomoč, izpolnil zakonske pogoje, je zmotno. Noben predpis tožniku tudi ne nalaga, da bi moral biti najemnik v pogodbi posebej poučen, kdo je naslovnik izredne pomoči pri uporabi stanovanja. S sklicevanjem, da bi bil v takšnem postopku neuspešen, se ne more upirati tožbenemu zahtevku.
SZ-1 najemniku ne daje pravice za samostojno ustavitev plačevanja najemnine. Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člena SZ-1). Znižanje najemnine iz 100. člena SZ-1 mora najemnik uveljavljati s tožbo. Najemnine ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 98, 100.a, 147, 148.. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - smiselna uporaba pravil - vodenje inšpekcijskega postopka - listine, ki so podlaga za vpis
V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
Toženec v izvršilnem postopku tožnice kot upnice (kreditodajalke) do dolžnikov (kreditojemalcev) ni sodeloval in ni mogel vplivati na v izvršilnem postopku ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj se o njej se ni mogel izjaviti (ji nasprotovati, predlagati nove). Tožničin argument res iudicata (sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine) pa je omejen s subjektivnimi mejami pravnomočnosti in veže le stranke v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003271
OZ člen 539, 557, 557/1. ZPP člen 362, 362/1, 365.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pogodbe - darilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vzajemnost pogodbenih obveznosti - aleatornost pogodbe - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
V zvezi s sporno pogodbo za toženca ne obstoji nobeno tveganje, koliko obveznosti je moral in bo moral izpolniti, da bi premoženje dobil, saj je premoženje dobil brezpogojno in že zaradi odsotnosti in tveganja ter aleotornosti ni mogoče govoriti o odplačni pogodbi.
krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Predmetni stroj tako sam po sebi ni nevaren, pa čeprav zaradi konstrukcije stroja ni mogoče posebej zavarovati mesta, kjer konjiček prevzame navijalni drog, saj gibanje konjička ne posega v delovno območje natikanja stročnic na drog oziroma na mesto odloženega droga, kot je to pojasnil sodni izvedenec za varstvo pri delu. S takšnim načinom dela je zavarovanec toženke dopuščal, da so delavke prekinile normalno delovanje stroja in z rokami segale v nevarno območje delovanja stroja. Res je, da takšen način dela ni bil zahtevan, hkrati pa ni bil prepovedan, čeprav je bil zavarovanec toženke z njim seznanjen in ga je dopuščal, zato bi se mogel in moral zavedati tudi nevarnosti, ki jih takšen način dela prinaša. Nezgoda bi se tako lahko preprečila z upoštevanjem navodil za varno delo, to je s prijemom droga v varnem in predvidenem območju droga.
delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - napotitev na pravdo - spor o predmetu delitve - pravni interes - lastništvo - vpis v zemljiški knjigi - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Med udeležencema (bivšima zunajzakonskima partnerjema) ni sporno, da je nasprotni udeleženec izključni lastnik nepremičnin, ki se delijo. Ob takem dejanskem stanju on nima pravnega interesa, da bi vlagal tožbo, da je njegov delež večji od ene polovice. Zadošča, da je bila na pravdo napotena predlagateljica, da dokaže, da so nepremičnine skupno premoženje, toženec pa bo svoj (večji) delež lahko uveljavljal tudi z ugovorom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00004295
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 124, 148, 148/1, 148/1-1.. SPZ člen 39, 42.. KZ-1 člen 74, 74/1, 74/2, 75, 75/1.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - identiteta nepremičnine - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Temelj za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa je lahko tudi pravnomočna sodna odločba (42. člen SPZ). Resda pravni temelj pridobitve lastninske pravice vključuje tudi materialnopravno presojo dejstev, ki so podlaga vpisu, vendar pa prav zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno izpodbijati materialnopravne presoje, ki jo je opravilo sodišče pri izdaji sodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Zemljiškoknjižno sodišče se zato ne sme spuščati v presojo, ali je sodišče pri svoji odločitvi pravilno uporabilo določbo 75. člena KZ-1.
postopek za ureditev meje - skupni stroški postopka - določitev nove meje - strošek sodne takse
Ker je bil sodni postopek določitve meje v interesu obeh strank, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, je sodišče prve stopnje skupne stroške pravilno razdelilo med njiju po enakih delih, to je vsaki polovico.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - vsebina in obseg dednega dogovora
Dediča sta sklenila dogovor o delitvi premoženja, ki je bilo znano v času prvega odločanja in ga zajema prej citirani sklep o dedovanju. O naknadno najdenem premoženju pa dediča dednega dogovora nista sklepala, zato je prvo sodišče pravilno odločilo, da tudi glede predmetnega premoženja nastopi zakonito dedovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003083
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. - člen 32.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost ravnanja - protipravnost ravnanja policistov - pripor - zdravniška pomoč - ravnanje s priporniki - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnika v priporu še istega dne pregledala dežurna zdravnica in ne pet dni kasneje. Na podlagi njene prepričljive izpovedi, podprte z zdravstveno dokumentacijo, je ugotovilo, da tožnik ob pregledu ob privedbi v pripor ni omenil bolečin v poškodovani desni roki, da bi bila lahko na to pozorna. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ga zdravnica tedaj sploh ni pregledala. Ta trditev je bila ovržena z dokazno podprto in logično razlago, da bi tožnik zdravnici ob pregledu gotovo omenil bolečine v roku, pa ni, ob tem, da ji je omenil in je to zapisala v karton, da si je v preteklosti v prometni nesreči zlomil rebra. Ni razumne podlage za zahtevo, da bi moral zdravnik pacienta telesno pregledati, če pacient ne navaja telesnih poškodb.
Tožnik bi moral vsaj konkretizirati, kdaj in komu je potožil o bolečinah in zahtevi po zdravstveni pomoči, in kdo mu je izrekel zatrjevane neprimerne besede, da bi se lahko toženka sploh konkretizirano branila. Razumno je pričakovati od tožnika, da bo podal konkreten opis oseb, s katerimi je v zatrjevanih primerih komuniciral. Šele če bi izkazoval, pa ni, da do imen in priimkov teh oseb ne more priti, bi lahko sodišče samo pri državnem organu opravilo ustrezne poizvedbe. Gola navedba, da se ne spomni, kateri policisti so bili, in da so bili priporniki tujci, ne zadošča.