dedovanje naknadno najdenega premoženja - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - vsebina in obseg dednega dogovora
Dediča sta sklenila dogovor o delitvi premoženja, ki je bilo znano v času prvega odločanja in ga zajema prej citirani sklep o dedovanju. O naknadno najdenem premoženju pa dediča dednega dogovora nista sklepala, zato je prvo sodišče pravilno odločilo, da tudi glede predmetnega premoženja nastopi zakonito dedovanje.
delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - napotitev na pravdo - spor o predmetu delitve - pravni interes - lastništvo - vpis v zemljiški knjigi - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju
Med udeležencema (bivšima zunajzakonskima partnerjema) ni sporno, da je nasprotni udeleženec izključni lastnik nepremičnin, ki se delijo. Ob takem dejanskem stanju on nima pravnega interesa, da bi vlagal tožbo, da je njegov delež večji od ene polovice. Zadošča, da je bila na pravdo napotena predlagateljica, da dokaže, da so nepremičnine skupno premoženje, toženec pa bo svoj (večji) delež lahko uveljavljal tudi z ugovorom.
ZKP člen 153, 153/4, 154, 154/2. URS člen 38, 38/1.
odločba Ustavnega sodišča - prikriti preiskovalni ukrepi - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - rok za začetek kazenskega pregona - pravica do varstva osebnih podatkov - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Določbe četrtega odstavka 153. člena ZKP in drugega odstavka 154. člena ZKP so jasne. Kolikor državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ne začne kazenskega pregona (vložitev zahteve za preiskavo, neposredne obtožnice ali obtožnega predloga), preiskovalni sodnik gradivo uniči.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - nasprotna izvršba - hramba deložiranih premičnin - sklep o popravi - preuranjenost predloga
Dolžnica je ves čas tega postopka vztrajala pri trditvi, da garaža ni predmet prodaje, zahtevala je izročitev garaže. Res tega ni ponovno storila po deložaciji in po tem, ko je bil sklep o popravi pravnomočen, toda ni ob tem zanemariti, da tudi sodišče prve stopnje ni ničesar ukrenilo glede predhodnih vlog. Če je namreč štelo, da gre za nepopoln predlog, bi moralo takoj po vložitvi, to je po 6.6.2016 (tedaj še ni bil izdan in torej tudi ne vročen sklep o popravi) dolžnico pozvati na dopolnitev oz. predlog kot preuranjen zavreči. Tako bi bila dolžnica seznanjena s stališči sodišča in bi lahko ustrezno postopala (po prejemu sklepa o popravi odločbe, ki je izvršilni naslov, bi lahko v roku vložila predlog za nasprotno izvršbo). Tako ravnanje sodišča pa stranki ne more iti v škodo.
Pravilen je zaključek sodbe, da na obstoj obveznosti vplačevanja sredstev v rezervni sklad ne vpliva dejstvo, ali etažni lastnik dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki sodijo v sfero etažnega lastnika in bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu ne izroči stanovanja, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad v tej pravdi.
SPZ člen 23, 128, 141, 142.. ZZK-1 člen 16.. OZ-UPB1 člen 16.
pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - vpis hipoteke - notarska hipoteka - določnost tožbenega zahtevka - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogoj za sklenitev pogodbe
Stranki sta sklenili pogodbo o zastavi toženkine nepremičnine za tuj dolg (128. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženka je dovolila vknjižbo hipoteke. Zemljiškoknjižnega dovolila ni overila, to pa je potrebno, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ). Že v prejšnji razveljavitveni odločbi je sodišče druge stopnje poudarilo, da sta se stranki očitno dogovorili za "nekaj več", in sicer notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo (primerjaj 142. člen SPZ), in ni ovire, da tožeča stranka zahteva klasično overitev v smislu 23. člena SPZ, za vknjižbo v zemljiški knjigi, s čemer bosta stranki dosegli namen pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki se ustanovi ne že s pravnim poslom, pač pa šele z vknjižbo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda s plačilom odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
OZ določa zapadlost odškodninske obveznosti od trenutka nastanka škode (165. člen), kar pa ne pomeni, da je tožena stranka v zamudi od tega dne dalje. Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti je od 1. 1. 2002 odvisna od zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, ki jo je treba presojati tudi za odškodninske obveznosti po 299. členu OZ. Po tej določbi je nastanek zamude vezan na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka sicer v tožbi navaja, da je tožena stranka izvensodno podani odškodninski zahtevek v celoti zavrnila, vendar se niti v tožbi niti kasneje nanj ne sklicuje in ga tudi v spis ni vložila niti takrat, ko je stranski intervenient teku zakonskih zamudnih obresti izrecno in določno ugovarjal. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je tožena stranka v zamudi od vložitve tožbe dalje, torej od postavitve konkretnega denarnega zneska zahtevane odškodnine.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 98, 100.a, 147, 148.. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - smiselna uporaba pravil - vodenje inšpekcijskega postopka - listine, ki so podlaga za vpis
V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
Tožnica trdi, da so nepremičnine, ki so vpisane na ime četrtega toženca v zemljiški knjigi, skupno premoženje, saj sta ga pridobila v času zunajzakonske skupnosti. Stališče sodišča, da bi v primeru, če bi tožnica to uspela dokazati, to pomenilo, da izvršba ni dopustna, ni nujno pravilno. Odvisno je od več okoliščin, ena izmed teh je, na kakšni podlagi je upnik pridobil zastavno pravico. Če bi jo pridobil v času, ko je bil izključni zemljiškoknjižni lastnik dolžnik in to preden je stekel postopek izvršbe (pogodbena hipoteka), bi skladno z večinsko sodno prakso, če je bil ob podpisovanju pogodbe o ustanovitvi hipoteke v dobri veri, taka pogodbena pridobitev učinkovala tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika.
Toženec v izvršilnem postopku tožnice kot upnice (kreditodajalke) do dolžnikov (kreditojemalcev) ni sodeloval in ni mogel vplivati na v izvršilnem postopku ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj se o njej se ni mogel izjaviti (ji nasprotovati, predlagati nove). Tožničin argument res iudicata (sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine) pa je omejen s subjektivnimi mejami pravnomočnosti in veže le stranke v izvršilnem postopku.
ZD člen 138, 138/1, 162. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje - dediči - dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Namesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, vstopijo njegovi dediči. Ustanovitve dedne pravice ZD ne pozna, ker z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku.
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 213, 217, 217/1, 217/2. ZPP člen 337, 337/1. ZZD člen 265.
stvarna služnost - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - družbena lastnina - družbeno sredstvo
Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bil del, kjer se je izvrševala služnost, fizično ločen od preostalega dela parcele, rastlinje, betonska škarpa in znižan teren pa so kupcem stanovanj preprečevala, da bi sporni del nepremičnine uporabljali tudi oni. Ob neprerekanem dejstvu, da je podjetje samo izključilo dostop do spornih nepremičnin, saj je poglobilo teren na preostalem delu nepremičnine, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so sotožniki neovirano izvrševali hojo, vožnjo in parkiranje vse od leta 1966 dalje.
vrnitev v prejšnje stanje - pripombe na cenitev nepremičnine
V izvršilnem postopku je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Vloga s pripombami na cenitveno poročilo ni pritožba ne ugovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003056
SZ-1 člen 93, 100, 103, 104, 104/1, 104/3, 112, 112/4, 112/6, 154, 154/1, 154/1-4. URS člen 2. ZPP člen 8, 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 171.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - odškodnina - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - neplačevanje najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - obvestilo lastnika stanovanja - nedovoljene pritožbene novote - zmanjšanje plače - nasprotna tožba - normalna uporaba stanovanja - samovoljno znižanje najemnine s strani najemnika - pravilna dokazna ocena - predpostavke civilnega delikta - zmanjševanje škode - nujna popravila - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in ki jih ni mogel predvideti (nanje ni mogel in ne more vplivati - smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine ter je najkasneje v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja (prvi odstavek 104. člena SZ-1). Denarna pomoč tretje osebe ne ustreza temu zakonskemu pogoju. Izredna socialna pomoč je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina. Vlogo za dodelitev takšne pomoči je zato treba vložiti pri pristojnem občinskem organu (tretji odstavek 104. člena SZ-1 v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 154. člena SZ-1). Pritožbeno stališče, da je toženec s tem, ko je zaprosil prijatelja za denarno pomoč, izpolnil zakonske pogoje, je zmotno. Noben predpis tožniku tudi ne nalaga, da bi moral biti najemnik v pogodbi posebej poučen, kdo je naslovnik izredne pomoči pri uporabi stanovanja. S sklicevanjem, da bi bil v takšnem postopku neuspešen, se ne more upirati tožbenemu zahtevku.
SZ-1 najemniku ne daje pravice za samostojno ustavitev plačevanja najemnine. Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člena SZ-1). Znižanje najemnine iz 100. člena SZ-1 mora najemnik uveljavljati s tožbo. Najemnine ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003126
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 39. ZPrCP člen 45.
prometna nesreča - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nesreča premikajočih se motornih vozil - krivdno načelo - vzročna zveza - vzrok za prometno nesrečo - izključna odgovornost - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - voznik neznanega vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov - ugotovitev deležev odgovornosti
Zaradi napačnih materialno pravnih izhodišč, ko je sodišče menilo, da napačna reakcija tožnika zadošča za njegovo izključno odgovornost za prometno nesrečo, se ni ukvarjalo s temeljnim očitkom tožeče stranke, da je tožnikovo (neustrezno) reakcijo izzvalo nedopustno in protipredpisno ravnanje voznika neznanega vozila. V izpodbijani sodbi tako ni ugotovitev o tem, kako je vozil neznani voznik, ali in katera prometna pravila je kršil on, kakšne možnosti za preprečitev prometne nesreče bi imel ob svoji pravilni vožnji voznik neznanega vozila, kako je njegova vožnja vplivala na tožnikovo vožnjo in končno na nastanek same prometne nesreče. To pa pomeni, da dosedanje ugotovitve ne omogočajo ovrednotenja ravnanj obeh voznikov, kar je ključno za presojo vzročne zveze oziroma za ugotovitev, katera okoliščina oziroma ravnanje udeleženih voznikov je bilo odločilni vzrok za nastanek obravnavane prometne nesreče.
Kadar nevarna situacija prisili oškodovanca k reagiranju v hipu, ko gre za tipično instinktivno reakcijo na nevarno situacijo, je treba posledice takega hipnega odziva pripisati (tudi) tistemu, ki je odgovoren za nastanek take nevarne situacije. Protipravnost ravnanja je treba vedno obravnavati v povezavi s krivdo, vzročno zvezo pa presojati celovito.
ZPPLPS člen 6.. ZZK-1 člen 148, 248.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vknjižba lastninske pravice - identiteta nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pravica do izjave
Nedvomno je v javnem interesu, da zemljiškoknjižni podatki odražajo dejansko lastninsko stanje na nepremičninah, zaradi česar je 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) v zvezi z 248. členom ZZK-1, omogočil kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu (SZ), da se vpišejo v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, vendar mora biti tudi v teh primerih izkazana identiteta nepremičnine, ki je navedena v listini, ki je podlaga za vpis, in nepremičnine, na katero se nanaša predlagani vpis.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00004295
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 124, 148, 148/1, 148/1-1.. SPZ člen 39, 42.. KZ-1 člen 74, 74/1, 74/2, 75, 75/1.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - identiteta nepremičnine - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Temelj za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa je lahko tudi pravnomočna sodna odločba (42. člen SPZ). Resda pravni temelj pridobitve lastninske pravice vključuje tudi materialnopravno presojo dejstev, ki so podlaga vpisu, vendar pa prav zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno izpodbijati materialnopravne presoje, ki jo je opravilo sodišče pri izdaji sodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Zemljiškoknjižno sodišče se zato ne sme spuščati v presojo, ali je sodišče pri svoji odločitvi pravilno uporabilo določbo 75. člena KZ-1.
postopek za ureditev meje - skupni stroški postopka - določitev nove meje - strošek sodne takse
Ker je bil sodni postopek določitve meje v interesu obeh strank, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, je sodišče prve stopnje skupne stroške pravilno razdelilo med njiju po enakih delih, to je vsaki polovico.
odškodninska odgovornost - napačno zdravljenje - nestrokovno zdravljenje - izvedensko mnenje
V pisnem mnenju je izvedenec v odgovoru na vprašanje, kakšne bolečine in nevšečnosti bi bil tožnik trpel v primeru pravilnega zdravljenja in kakšne je dejansko trpel, navedel, da bi tožnika začeli zdraviti konzervativno, da bi lahko, če bi klinična slika to narekovala, izvedli operacijo z izmeničnim rezom, in da ni nobene garancije, da ne bi bilo tudi v tem primeru treba operacije zaradi boljše preglednosti "razširiti" na pristop s srednjim rezom. V ustno podanem mnenju je svoje stališče dopolnil in povedal, da se je doktrina spremenila, da so pred 15 leti perifilitični absces operirali v vsaki fazi obolenja, v času škodnega dogodka pa se začne s konzervativnim zdravljenjem, ki je v 80 do 85 % uspešno, in se operativni poseg (bodisi z laparoskopijo bodisi z izmeničnim ali s srednjim rezom) izvede šele v primeru neuspešnega antibiotičnega zdravljenja. Zaključek sodbe, da je podana vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je nastala tožniku kot posledica izvedene operacije (in mu ne bi nastala ob pravočasno uvedenem antibiotičnem zdravljenju) ima dovolj podlage v navedenih ugotovitvah izvedenskega mnenja.