CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003056
SZ-1 člen 93, 100, 103, 104, 104/1, 104/3, 112, 112/4, 112/6, 154, 154/1, 154/1-4. URS člen 2. ZPP člen 8, 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 171.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - odškodnina - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - neplačevanje najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - obvestilo lastnika stanovanja - nedovoljene pritožbene novote - zmanjšanje plače - nasprotna tožba - normalna uporaba stanovanja - samovoljno znižanje najemnine s strani najemnika - pravilna dokazna ocena - predpostavke civilnega delikta - zmanjševanje škode - nujna popravila - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in ki jih ni mogel predvideti (nanje ni mogel in ne more vplivati - smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine ter je najkasneje v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja (prvi odstavek 104. člena SZ-1). Denarna pomoč tretje osebe ne ustreza temu zakonskemu pogoju. Izredna socialna pomoč je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina. Vlogo za dodelitev takšne pomoči je zato treba vložiti pri pristojnem občinskem organu (tretji odstavek 104. člena SZ-1 v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 154. člena SZ-1). Pritožbeno stališče, da je toženec s tem, ko je zaprosil prijatelja za denarno pomoč, izpolnil zakonske pogoje, je zmotno. Noben predpis tožniku tudi ne nalaga, da bi moral biti najemnik v pogodbi posebej poučen, kdo je naslovnik izredne pomoči pri uporabi stanovanja. S sklicevanjem, da bi bil v takšnem postopku neuspešen, se ne more upirati tožbenemu zahtevku.
SZ-1 najemniku ne daje pravice za samostojno ustavitev plačevanja najemnine. Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člena SZ-1). Znižanje najemnine iz 100. člena SZ-1 mora najemnik uveljavljati s tožbo. Najemnine ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati.
ZPP člen 21, 30, 30/1, 32, 32/1, 44, 44/2, 44/3. URS člen 22. ZNP člen 37.
vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost - sprememba pristojnosti
Ocenitvena dolžnost zavezuje tožnika, da ob vložitvi tožbe (predloga v nepravdnem postopku) označi vrednost spornega predmeta v denarni enoti. Ker se na vrednost spornega predmeta navezuje uporaba določb o pristojnosti, tožnik navedene vrednosti (razen v primeru spremembe tožbe) ne more več spreminjati. Sodišče pa ima le t.i. korekturno dolžnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00003126
OZ člen 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 39. ZPrCP člen 45.
prometna nesreča - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nesreča premikajočih se motornih vozil - krivdno načelo - vzročna zveza - vzrok za prometno nesrečo - izključna odgovornost - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - voznik neznanega vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov - ugotovitev deležev odgovornosti
Zaradi napačnih materialno pravnih izhodišč, ko je sodišče menilo, da napačna reakcija tožnika zadošča za njegovo izključno odgovornost za prometno nesrečo, se ni ukvarjalo s temeljnim očitkom tožeče stranke, da je tožnikovo (neustrezno) reakcijo izzvalo nedopustno in protipredpisno ravnanje voznika neznanega vozila. V izpodbijani sodbi tako ni ugotovitev o tem, kako je vozil neznani voznik, ali in katera prometna pravila je kršil on, kakšne možnosti za preprečitev prometne nesreče bi imel ob svoji pravilni vožnji voznik neznanega vozila, kako je njegova vožnja vplivala na tožnikovo vožnjo in končno na nastanek same prometne nesreče. To pa pomeni, da dosedanje ugotovitve ne omogočajo ovrednotenja ravnanj obeh voznikov, kar je ključno za presojo vzročne zveze oziroma za ugotovitev, katera okoliščina oziroma ravnanje udeleženih voznikov je bilo odločilni vzrok za nastanek obravnavane prometne nesreče.
Kadar nevarna situacija prisili oškodovanca k reagiranju v hipu, ko gre za tipično instinktivno reakcijo na nevarno situacijo, je treba posledice takega hipnega odziva pripisati (tudi) tistemu, ki je odgovoren za nastanek take nevarne situacije. Protipravnost ravnanja je treba vedno obravnavati v povezavi s krivdo, vzročno zvezo pa presojati celovito.
Tožnica trdi, da so nepremičnine, ki so vpisane na ime četrtega toženca v zemljiški knjigi, skupno premoženje, saj sta ga pridobila v času zunajzakonske skupnosti. Stališče sodišča, da bi v primeru, če bi tožnica to uspela dokazati, to pomenilo, da izvršba ni dopustna, ni nujno pravilno. Odvisno je od več okoliščin, ena izmed teh je, na kakšni podlagi je upnik pridobil zastavno pravico. Če bi jo pridobil v času, ko je bil izključni zemljiškoknjižni lastnik dolžnik in to preden je stekel postopek izvršbe (pogodbena hipoteka), bi skladno z večinsko sodno prakso, če je bil ob podpisovanju pogodbe o ustanovitvi hipoteke v dobri veri, taka pogodbena pridobitev učinkovala tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika.
Povečane nevarnosti ni predstavljal jašek (na pločniku v izgradnji), čeprav je bil pokrit z nepritrjenim pokrovom, temveč nepravilno ravnanje oziroma opustitev zavarovanca tožene stranke.
Tožnik, ki je kljub prepovedi in vedenju, da je pločnik v izgradnji, hodil po njem in stopil na (še nepritrjen) pokrov kanalizacijskega jaška, ki se mu je spodmaknil, ni ravnal s skrbnostjo povprečnega pešca in je k nastali škodi soprispeval.
nepravdni postopek - stroški nepravdnega postopka - neplačilo predujma za izvedenca - domneva o umiku predloga - načelo uspeha - vsak svoje stroške
Prvostopenjsko sodišče je o stroških odločilo po načelu uspeha v postopku (154. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), vendar ga je napačno uporabilo, saj je prezrlo, da se je postopek vodil na podlagi predloga za delitev nepremičnin obeh strank, ki sta bili zavezani plačati predujem za izvedenca. Ker nobena od strank predujma ni založila, sodišče ni moglo meritorno odločiti o njunem predlogu. Nobena od strank torej ni uspela v postopku in nobena od njiju ni dolžna po načelu uspeha v postopku povrniti nasprotni stranki stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003815
SZ-1 člen 111. OZ člen 610, 687.
izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - veljavnost najemne pogodbe - odtujitev stvari - odtujitev stvari, dane v najem - lastništvo predmeta najema
Ključna je okoliščina, da je pravna prednica tožeče stranke družba E. d.d. (ki je stanovanje, v katerem že ves čas od sklenitve najemne pogodbe bivajo toženci, prodala M. V.), najemno pogodbo sklenjeno med družbo H. d.o.o. in prvim tožencem priznala kot veljavno in obstoječo, saj je prvemu tožencu priznala status najemnika in predkupnega upravičenca na podlagi te najemne pogodbe, družbi H. d. o. o. pa upravičenost razpolaganja s stanovanjem. Zato okoliščina, ali je bila najemodajalka družba H. d.o.o. dejansko tudi vknjižena v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine, na presojo veljavnosti najemne pogodbe, po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva.
Pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena komu drugemu v zakup, pridobitelj stvari stopi na mesto zakupodajalca in potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom. To pomeni, da je M. V., ki je z družbo E. d.d. sklenila prodajno pogodbo za stanovanje, v katerem bivajo toženci, z nakupom stopila na mesto najemodajalke po obstoječi najemni pogodbi. Zgolj z nadaljnjo razpolago M. V. najemna pogodba, s katero je nepremičnina obremenjena, ni prenehala veljati.
Kot pravno odločilen vzrok za tožničino invalidsko upokojitev je sodišče utemeljeno štelo prav maligni melanom in ne morda drugih zdravstvenih težav, ki so pri tožnici sicer obstajale, a glede na odločbo ZPIZ za nastanek tožničine premoženjske škode (invalidske upokojitve) niso bile odločilne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00004295
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 124, 148, 148/1, 148/1-1.. SPZ člen 39, 42.. KZ-1 člen 74, 74/1, 74/2, 75, 75/1.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - identiteta nepremičnine - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Temelj za pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa je lahko tudi pravnomočna sodna odločba (42. člen SPZ). Resda pravni temelj pridobitve lastninske pravice vključuje tudi materialnopravno presojo dejstev, ki so podlaga vpisu, vendar pa prav zaradi načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno izpodbijati materialnopravne presoje, ki jo je opravilo sodišče pri izdaji sodbe, ki je podlaga predlaganemu vpisu. Zemljiškoknjižno sodišče se zato ne sme spuščati v presojo, ali je sodišče pri svoji odločitvi pravilno uporabilo določbo 75. člena KZ-1.
postopek za ureditev meje - skupni stroški postopka - določitev nove meje - strošek sodne takse
Ker je bil sodni postopek določitve meje v interesu obeh strank, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, je sodišče prve stopnje skupne stroške pravilno razdelilo med njiju po enakih delih, to je vsaki polovico.
odškodninska odgovornost - napačno zdravljenje - nestrokovno zdravljenje - izvedensko mnenje
V pisnem mnenju je izvedenec v odgovoru na vprašanje, kakšne bolečine in nevšečnosti bi bil tožnik trpel v primeru pravilnega zdravljenja in kakšne je dejansko trpel, navedel, da bi tožnika začeli zdraviti konzervativno, da bi lahko, če bi klinična slika to narekovala, izvedli operacijo z izmeničnim rezom, in da ni nobene garancije, da ne bi bilo tudi v tem primeru treba operacije zaradi boljše preglednosti "razširiti" na pristop s srednjim rezom. V ustno podanem mnenju je svoje stališče dopolnil in povedal, da se je doktrina spremenila, da so pred 15 leti perifilitični absces operirali v vsaki fazi obolenja, v času škodnega dogodka pa se začne s konzervativnim zdravljenjem, ki je v 80 do 85 % uspešno, in se operativni poseg (bodisi z laparoskopijo bodisi z izmeničnim ali s srednjim rezom) izvede šele v primeru neuspešnega antibiotičnega zdravljenja. Zaključek sodbe, da je podana vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in škodo, ki je nastala tožniku kot posledica izvedene operacije (in mu ne bi nastala ob pravočasno uvedenem antibiotičnem zdravljenju) ima dovolj podlage v navedenih ugotovitvah izvedenskega mnenja.
neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba stanovanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - poštenost pridobitelja - nepošteni pridobitelj
Za nepoštenega pridobitelja SPZ ne določa pravil o plačilu za uporabo stvari, zato se zanj uporablja pravilo o uporabi tuje stvari v svojo korist iz 198. člena OZ. Za poštenega (dobrovernega) pridobitelja pa SPZ izrecno določa v drugem odstavku 95. člena, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, poleg tega ne odgovarja za poslabšanje in uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.
Čeprav je izjava zapustnika lastnoročno napisana in podpisana, kar je pogoj za lastnoročno oporoko po 63. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), ta izjava ni oporoka, kajti ne vsebuje izrecno določene izjave o razpolaganju s premoženjem za primer smrti.
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 213, 217, 217/1, 217/2. ZPP člen 337, 337/1. ZZD člen 265.
stvarna služnost - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - družbena lastnina - družbeno sredstvo
Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je bil del, kjer se je izvrševala služnost, fizično ločen od preostalega dela parcele, rastlinje, betonska škarpa in znižan teren pa so kupcem stanovanj preprečevala, da bi sporni del nepremičnine uporabljali tudi oni. Ob neprerekanem dejstvu, da je podjetje samo izključilo dostop do spornih nepremičnin, saj je poglobilo teren na preostalem delu nepremičnine, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so sotožniki neovirano izvrševali hojo, vožnjo in parkiranje vse od leta 1966 dalje.
predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - opravičeni razlogi za preložitev naroka - pomanjkljive navedbe - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (njenemu zakonitemu zastopniku, pooblaščencu, priči ali izvedencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba, ki se na takšne razloge sklicuje, pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Neobstoječih oziroma premalo konkretnih (in zato neupoštevnih) trditev ne more nadomestiti izvedba (vsebina) dokaza.
ZPPLPS člen 6.. ZZK-1 člen 148, 248.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
vknjižba lastninske pravice - identiteta nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - navidezna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe - nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - pravica do izjave
Nedvomno je v javnem interesu, da zemljiškoknjižni podatki odražajo dejansko lastninsko stanje na nepremičninah, zaradi česar je 6. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) v zvezi z 248. členom ZZK-1, omogočil kupcem stanovanj po Stanovanjskem zakonu (SZ), da se vpišejo v zemljiško knjigo tudi v primerih, ko prodajalec v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, vendar mora biti tudi v teh primerih izkazana identiteta nepremičnine, ki je navedena v listini, ki je podlaga za vpis, in nepremičnine, na katero se nanaša predlagani vpis.
vrnitev v prejšnje stanje - pripombe na cenitev nepremičnine
V izvršilnem postopku je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Vloga s pripombami na cenitveno poročilo ni pritožba ne ugovor.
prepozna pritožba - pravilna vročitev - skrbnik za poseben primer
CSD ima nasproti skrbniku za poseben primer iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je postavil sam (zadnji stavek 212. člena ZZZDR). Pravica CSD je tudi razrešitev skrbnika (198. člen ZZDR).
CSD je po tem, ko je sodišče tožniku postavilo skrbnika za poseben primer, z odločbo tožnika postavilo pod skrbništvo in določilo, da bo samo opravljalo naloge skrbnika. Ker pa CSD skrbnika za poseben primer, ki ga je predhodno postavilo sodišče, ni razrešilo, je bila vročitev pravilno opravljena opravljena (tudi) z vročitvijo sodnega pisanja skrbniku za poseben primer.