Tožnica ima pravni interes za ugotovitev, da sporne premičnine ne sodijo v zapuščino, in to kljub pravdi zaradi spora o odplačni naravi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Čeprav je izjava zapustnika lastnoročno napisana in podpisana, kar je pogoj za lastnoročno oporoko po 63. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD), ta izjava ni oporoka, kajti ne vsebuje izrecno določene izjave o razpolaganju s premoženjem za primer smrti.
Namen uporabe letala, kot je določen v zavarovalni pogodbi, je identificiran kot zavarovalni primer, za katerega mora tožena stranka izplačati, zavarovalnino. Škoda je dejansko nastala v primeru, ki ne predstavlja zavarovanega rizika. Ne gre torej za izključitveni razlog, opredeljen v splošnih pogojih, ki bi izključeval odgovornost zavarovalnice, pač pa za riziko, ki s pogodbo ni bil zavarovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003056
SZ-1 člen 93, 100, 103, 104, 104/1, 104/3, 112, 112/4, 112/6, 154, 154/1, 154/1-4. URS člen 2. ZPP člen 8, 337, 337/1. OZ člen 131, 131/1, 171.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - odškodnina - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neprofitno najemno stanovanje - neplačevanje najemnine - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - obvestilo lastnika stanovanja - nedovoljene pritožbene novote - zmanjšanje plače - nasprotna tožba - normalna uporaba stanovanja - samovoljno znižanje najemnine s strani najemnika - pravilna dokazna ocena - predpostavke civilnega delikta - zmanjševanje škode - nujna popravila - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in ki jih ni mogel predvideti (nanje ni mogel in ne more vplivati - smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine ter je najkasneje v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja (prvi odstavek 104. člena SZ-1). Denarna pomoč tretje osebe ne ustreza temu zakonskemu pogoju. Izredna socialna pomoč je socialnovarstveni prejemek, ki ga zagotavlja občina. Vlogo za dodelitev takšne pomoči je zato treba vložiti pri pristojnem občinskem organu (tretji odstavek 104. člena SZ-1 v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 154. člena SZ-1). Pritožbeno stališče, da je toženec s tem, ko je zaprosil prijatelja za denarno pomoč, izpolnil zakonske pogoje, je zmotno. Noben predpis tožniku tudi ne nalaga, da bi moral biti najemnik v pogodbi posebej poučen, kdo je naslovnik izredne pomoči pri uporabi stanovanja. S sklicevanjem, da bi bil v takšnem postopku neuspešen, se ne more upirati tožbenemu zahtevku.
SZ-1 najemniku ne daje pravice za samostojno ustavitev plačevanja najemnine. Če stanje v stanovanju ne zagotavlja najemniku normalne uporabe stanovanja, lahko najemnik obvesti stanovanjsko inšpekcijo, ki odredi lastniku izvedbo potrebnih del za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja. Če lastnik v roku, določenem z odločbo, tega ne stori, lahko ta dela na stroške lastnika izvede najemnik sam, stroške izvedbe del pa nato pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine (93. člena SZ-1). Znižanje najemnine iz 100. člena SZ-1 mora najemnik uveljavljati s tožbo. Najemnine ne more samovoljno znižati ali prenehati plačevati.
Tožnica trdi, da so nepremičnine, ki so vpisane na ime četrtega toženca v zemljiški knjigi, skupno premoženje, saj sta ga pridobila v času zunajzakonske skupnosti. Stališče sodišča, da bi v primeru, če bi tožnica to uspela dokazati, to pomenilo, da izvršba ni dopustna, ni nujno pravilno. Odvisno je od več okoliščin, ena izmed teh je, na kakšni podlagi je upnik pridobil zastavno pravico. Če bi jo pridobil v času, ko je bil izključni zemljiškoknjižni lastnik dolžnik in to preden je stekel postopek izvršbe (pogodbena hipoteka), bi skladno z večinsko sodno prakso, če je bil ob podpisovanju pogodbe o ustanovitvi hipoteke v dobri veri, taka pogodbena pridobitev učinkovala tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika.
ZZK-1 člen 149, 149/4, 149/5, 160, 160/2, 243, 245.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis - ničnost zavezovalnega pravnega posla - zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla, in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pri odločanju o vpisu je pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. člen ZZK-1).
vrnitev v prejšnje stanje - pripombe na cenitev nepremičnine
V izvršilnem postopku je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Vloga s pripombami na cenitveno poročilo ni pritožba ne ugovor.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 81, 82. ZZZDR člen 178, 209, 210, 220.
procesno dejanje - procesna nesposobnost - procesna predpostavka - pravni učinek pravdnih dejanj - zakoniti zastopnik - skrbnik za poseben primer - odvzem poslovne sposobnosti
Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00003815
SZ-1 člen 111. OZ člen 610, 687.
izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - veljavnost najemne pogodbe - odtujitev stvari - odtujitev stvari, dane v najem - lastništvo predmeta najema
Ključna je okoliščina, da je pravna prednica tožeče stranke družba E. d.d. (ki je stanovanje, v katerem že ves čas od sklenitve najemne pogodbe bivajo toženci, prodala M. V.), najemno pogodbo sklenjeno med družbo H. d.o.o. in prvim tožencem priznala kot veljavno in obstoječo, saj je prvemu tožencu priznala status najemnika in predkupnega upravičenca na podlagi te najemne pogodbe, družbi H. d. o. o. pa upravičenost razpolaganja s stanovanjem. Zato okoliščina, ali je bila najemodajalka družba H. d.o.o. dejansko tudi vknjižena v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine, na presojo veljavnosti najemne pogodbe, po presoji pritožbenega sodišča ne vpliva.
Pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena komu drugemu v zakup, pridobitelj stvari stopi na mesto zakupodajalca in potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom. To pomeni, da je M. V., ki je z družbo E. d.d. sklenila prodajno pogodbo za stanovanje, v katerem bivajo toženci, z nakupom stopila na mesto najemodajalke po obstoječi najemni pogodbi. Zgolj z nadaljnjo razpolago M. V. najemna pogodba, s katero je nepremičnina obremenjena, ni prenehala veljati.
Kot pravno odločilen vzrok za tožničino invalidsko upokojitev je sodišče utemeljeno štelo prav maligni melanom in ne morda drugih zdravstvenih težav, ki so pri tožnici sicer obstajale, a glede na odločbo ZPIZ za nastanek tožničine premoženjske škode (invalidske upokojitve) niso bile odločilne.
Toženec v izvršilnem postopku tožnice kot upnice (kreditodajalke) do dolžnikov (kreditojemalcev) ni sodeloval in ni mogel vplivati na v izvršilnem postopku ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj se o njej se ni mogel izjaviti (ji nasprotovati, predlagati nove). Tožničin argument res iudicata (sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine) pa je omejen s subjektivnimi mejami pravnomočnosti in veže le stranke v izvršilnem postopku.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-8, 98, 100.a, 147, 148.. ZGO-1 člen 146, 146/3, 158, 159.
stanje zemljiške knjige ob vpisu - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - smiselna uporaba pravil - vodenje inšpekcijskega postopka - listine, ki so podlaga za vpis
V ZGO-1 in tudi ne v določbah ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 81, 82. ZZZDR člen 178, 209, 210, 220.
procesno dejanje - procesna nesposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - procesna predpostavka - pravni učinek - zakoniti zastopnik - skrbnik za poseben primer
Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003083
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1. - člen 32.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ - protipravnost ravnanja - protipravnost ravnanja policistov - pripor - zdravniška pomoč - ravnanje s priporniki - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnika v priporu še istega dne pregledala dežurna zdravnica in ne pet dni kasneje. Na podlagi njene prepričljive izpovedi, podprte z zdravstveno dokumentacijo, je ugotovilo, da tožnik ob pregledu ob privedbi v pripor ni omenil bolečin v poškodovani desni roki, da bi bila lahko na to pozorna. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ga zdravnica tedaj sploh ni pregledala. Ta trditev je bila ovržena z dokazno podprto in logično razlago, da bi tožnik zdravnici ob pregledu gotovo omenil bolečine v roku, pa ni, ob tem, da ji je omenil in je to zapisala v karton, da si je v preteklosti v prometni nesreči zlomil rebra. Ni razumne podlage za zahtevo, da bi moral zdravnik pacienta telesno pregledati, če pacient ne navaja telesnih poškodb.
Tožnik bi moral vsaj konkretizirati, kdaj in komu je potožil o bolečinah in zahtevi po zdravstveni pomoči, in kdo mu je izrekel zatrjevane neprimerne besede, da bi se lahko toženka sploh konkretizirano branila. Razumno je pričakovati od tožnika, da bo podal konkreten opis oseb, s katerimi je v zatrjevanih primerih komuniciral. Šele če bi izkazoval, pa ni, da do imen in priimkov teh oseb ne more priti, bi lahko sodišče samo pri državnem organu opravilo ustrezne poizvedbe. Gola navedba, da se ne spomni, kateri policisti so bili, in da so bili priporniki tujci, ne zadošča.
ZD člen 138, 138/1, 162. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dedovanje - dediči - dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Namesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, vstopijo njegovi dediči. Ustanovitve dedne pravice ZD ne pozna, ker z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku.
Tožnica je glede posameznega stroška navedla dobavitelja, znesek celotnega računa oziroma stroška, ki ga je plačala in nato delila med etažne lastnike, datum računa in njegovo zapadlost in višino zneska, ki odpade na toženko. Glede načina oziroma ključa delitve pa je pojasnila, da je uporabila zakonsko predpisane ključe delitve in se ob tem (zaradi konkretizacije) sklicevala tudi na razdelilnike, na katerih so ključi delitve posameznega stroška še posebej izpisani. Tožnica je tako uporabila delitev glede na število oseb, glede na število posameznih delov, glede na stanje števca in delitev glede na površino ogrevalne površine. V vlogi je ponudila tudi trditve o (bruto in neto) površini posameznega dela, ki je v lasti toženke, višini solastnega deleža, skupnem številu vseh posameznih delov, skupni neto površini stavbe, številu vseh v stavbi bivajočih oseb in številu oseb, ki bivajo v posameznem delu toženke. Stališču sodišča prve stopnje, da tožnica načina delitve stroškov ni pojasnila, zato ni mogoče slediti.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe - tek roka za vložitev tožbe - vročitev odločbe
Sodna odločba nasproti strankam učinkuje od dneva, ko jim je vročena in je zato rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ začel teči z vročitvijo sklepa pritožbenega sodišča tretjemu. Za pričetek teka roka za vložitev tožbe tako ni odločilen datum seje pritožbenega sodišča, ampak trenutek vročitve tretjemu.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - nasprotna izvršba - hramba deložiranih premičnin - sklep o popravi - preuranjenost predloga
Dolžnica je ves čas tega postopka vztrajala pri trditvi, da garaža ni predmet prodaje, zahtevala je izročitev garaže. Res tega ni ponovno storila po deložaciji in po tem, ko je bil sklep o popravi pravnomočen, toda ni ob tem zanemariti, da tudi sodišče prve stopnje ni ničesar ukrenilo glede predhodnih vlog. Če je namreč štelo, da gre za nepopoln predlog, bi moralo takoj po vložitvi, to je po 6.6.2016 (tedaj še ni bil izdan in torej tudi ne vročen sklep o popravi) dolžnico pozvati na dopolnitev oz. predlog kot preuranjen zavreči. Tako bi bila dolžnica seznanjena s stališči sodišča in bi lahko ustrezno postopala (po prejemu sklepa o popravi odločbe, ki je izvršilni naslov, bi lahko v roku vložila predlog za nasprotno izvršbo). Tako ravnanje sodišča pa stranki ne more iti v škodo.