• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 32
  • >
  • >>
  • 381.
    VDSS Sodba Psp 277/2017
    14.9.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00005386
    ZPIZ-2 člen 63.
    invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti
    Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
  • 382.
    VDSS Sodba Pdp 444/2017
    14.9.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00005636
    ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
    Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka dokazala, da je poslovna enota, v kateri je delo na delovnem mestu voznik I opravljal tožnik, v spornem obdobju poslovala slabo. Sodišče prve stopnje je kot dokazano štelo tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bilo tožnikovo delo po podaji odpovedi razporejeno med njegove sodelavce. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bil tožnik kot delavec, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izbran na podlagi objektivnih kriterijev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
  • 383.
    VSL Sodba I Cpg 1051/2016
    14.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL00004099
    OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1.
    unovčenje menice - skrbnost banke kot strokovnjaka - ponarejene menice - podpis na menici - odškodninska odgovornost bank - ponarejen podpis na menični izjavi - predložitev menice
    Prvostopenjsko sodišče je tudi po presoji prvostopenjskega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožena stranka v obravnavanem primeru, ko je menico na unovčenje z menično izjavo in nalogom prejela po pošti, skladno s pravili potrebne skrbnosti, izhajajočimi tako iz Zakona o menici kot Navodil za izpolnjevanje in unovčenje menic preverila podpise na menici in menični izjavi z nalogom s primerjavo podpisa zakonitega zastopnika tožeče stranke kot meničnega dolžnika na kartonu deponiranih podpisov, saj se je delavka tožeče stranke v dvomu o pristnosti podpisov celo posvetovala s sodelavko.

    Na očitek tožeče stranke, da tožena stranka ni imela implementiranih mehanizmov, ki bi preprečili zlorabe pri unovčenju menic, pa je prvostopenjsko sodišče dovolj jasno pojasnilo, da bi v obravnavanem primeru ponareditev podpisa zakonitega zastopnika lahko zaznala le oseba z grafološkim znanjem, zahteve po taki usposobljenosti delavcev banke pri prepoznavi pristnosti podpisov pa banki v smislu potrebne strokovne skrbnosti pri opravljanju tovrstnih poslov ni mogoče naprtiti.
  • 384.
    VSM Sklep IV Kp 35617/2011
    14.9.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00010420
    ZKP člen 372, 372-4, 502.b, 502.b/5, 502.c, 502.c/1.
    začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
    Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi po pravnomočnosti sodbe.
  • 385.
    VSL Sodba I Cp 928/2017
    14.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00002939
    OZ člen 287, 287/2.
    stroški obratovanja in vzdrževanja - delno plačilo dolga - vračunanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - neplačana terjatev
    V primeru, ko je med upnikom in dolžnikom odprtih več dolgov, lahko dolžnik najpozneje ob plačilu dolga določi, katero obveznost s tem plačilom poravnava. Če tega dolžnik ne stori, upnik plačano poračuna skladno z ureditvijo, ki jo določa zakon. V skladu z drugim odstavkom 287. člena OZ se tako s plačilom, pri katerem namen plačila ni bil izrecno izražen, najprej poplača tista obveznost, ki je prej zapadla.
  • 386.
    VDSS Sodba Pdp 368/2017
    14.9.2017
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00005830
    OZ člen 179.
    odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v čast in dobro ime - razžalitev dobrega imena ali časti
    V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi navedb tožene stranke v 3. in 4. točki odgovora na anonimno pismo z dne 18. 7. 2014, s katerimi naj bi razžalila tožničino čast in posegla v njeno dobro ime. V pritožbi tožena stranka pravilno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo sporni odgovor, saj ni bil objektivno žaljiv, niti ni iz njegove vsebine mogoče razbrati, da bi šlo za kritiko tožnice ali njenega dela pri toženi stranki.

    Da bi lahko ugotovili, ali je navedeni odgovor tožene stranke objektivno žaljiv do tožnice, ga je treba presojati kot celoto, glede na njegov namen, pri tem pa imeti pred očmi njegovega povprečnega naslovnika oziroma bralca.
  • 387.
    VDSS Sodba Pdp 344/2017
    14.9.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00005682
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3. ZFPPIPP člen 27, 27/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
    Delodajalec ne more delavcu podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot so opredeljene v 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da prekoračitve pooblastil, neupoštevanja opozoril in nenamenske uporabe sredstev ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti, saj bi ta ravnanja pomenila kvečjemu kršitev pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alinei prvega odstavka 88. člena.

    Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnica svoje dolžnosti v opazovanem obdobju opravljala korektno in izvajala ukrepe v okviru sprejetega sanacijskega programa. Če tožena stranka ni bila zadovoljna s sanacijskim načrtom oz. načrtom ukrepov, ki ga je tožnica pripravila za študijsko leto 2011/2012 (torej do 30. 9. 2011), pa bi ji v zvezi s tem odpoved iz razloga nesposobnosti morala podati najkasneje 30. 3. 2012. Glede na navedeno je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da odpovedni razlog nesposobnosti za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 10. 2008 z aneksom št. 1 z dne 24. 12. 2009 ni utemeljen.
  • 388.
    VSK Sklep EPVDp 34/2017
    14.9.2017
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00003566
    ZP-1 člen 23, 23/2.. ZP-1 člen 202.e, 202.e/2.
    preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši cestnoprometni prekršek - pravica do izjave
    Pritožnik trdi, da storilec ni imel možnosti izjaviti se o okoliščinah, ki jih sodišče šteje za relevantne za izdajo izpodbijanega sklepa. Po njegovi oceni bi mu moralo sodišče omogočiti, da se izjasni o vseh okoliščinah pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je storilec pred izdajo izpodbijanega sklepa vedel, da je 1.7.2017 storil prekršek po zgoraj navedenem plačilnem nalogu (to potrjujejo tudi pritožbene navedbe), ravno tako je bil v sklepu opr. št. EPVD 55/2016 z dne 20.1.2017 poučen, da v preizkusni dobi ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa kot tudi o posledici, ki bo sledila v primeru storitve hujšega prekrška v preizkusni dobi, to je, da bo sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vse relevantne okoliščine, ki so bile podlaga izpodbijanemu sklepu so bile storilcu znane že pred tem, zato ne gre za novote, ki bi od storilca zahtevale dodatno izjasnitev pred njegovo izdajo.
  • 389.
    VDSS Sklep Pdp 238/2017
    14.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00005874
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 37, 37/1, 257, 257/1.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - rok za podajo izredne odpovedi - prekluzivni rok - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga

    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za začetek 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbi drugega odstavka 109. člena ZDR-1 bistveno, kdaj je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (policistu) ugotovil generalni direktor policije (predstojnik), ki nastopa in odloča v imenu Generalne policijske uprave. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala dne 31. 3. 2016, pravočasna, to je podana znotraj subjektivnega in objektivnega roka po drugem odstavku 109. člena ZDR-1.

    Utemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se nanaša na postopanje sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo dokazne predloge tožnika za zaslišanje prič, s katerimi je tožnik dokazoval nepravilno vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor s strani tožene stranke in s tem kršitev pravice do obrambe v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

  • 390.
    VDSS Sodba Pdp 299/2017
    14.9.2017
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00006002
    ZDR-1 člen 20, 20/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nezakonito pridobljen dokaz
    Očitek tožniku iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil, da je spornega dne aktivno sodeloval v komunikaciji več uporabnikov zaprte skupine na strani FB v zvezi s policijskim postopkom z ministrom. Podal je informacijo, da minister nastopa s svojo glasbeno skupino v lokalu in objavil konkretne podatke, kje je to. Predlagal je drugemu članu skupine, naj napoti policiste iz K., da bodo ministra ustavili in z njim opravili preizkus alkoholiziranosti. Bistvo pritožbe niti ni v tem, da tožnik očitanega ne bi storil, ampak v tem, da izredna odpoved temelji na nezakonito pridobljenih dokazih, ter da je šlo za načrtovano afero tožene stranke, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje ni nedopustno upoštevalo korespondence med udeleženci zaprte FB skupine, ki jo je toženi stranki dostavila anonimna oseba in ki je bila predmet objave na internetu. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje nepravilnost zavzetega stališča, da je z objavo na internetu zasebna komunikacija postala javna in dostopna vsem, torej tudi delodajalcu. Ključno pa je dejstvo, da korespondence ni objavila tožena stranka, ter da je tudi ni pridobila na protipraven način.

    Sodišče prve stopnje je tožnikovo ravnanje pravilno ocenilo kot naklepno hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilno je uporabilo tudi prvi odstavek iz 109. člena ZDR-1.
  • 391.
    VSL Sklep I Cp 1964/2017
    13.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00002957
    ZST-1 člen 34. ZPP člen 350, 350/2.
    sodne takse - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse
    Pritožnik kršitev v zvezi z odmero sodne takse ne konkretizira in zgolj posplošeno zatrjuje, da so sodnikove navedbe brez pravne osnove. Takšna nekonkretizirana zatrjevanja pa glede na dejstvo, da je bila tožencu sodna taksa pravilno odmerjena, na odločitev ne morejo imeti vpliva.
  • 392.
    VSL Sklep II Cp 1187/2017
    13.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00003295
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    substanciranje dokaznega predloga - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - predpravdno izvedensko mnenje - del trditvene podlage - pravočasna trditvena podlaga
    Predpravdno izvedensko mnenje je treba skladno z ustaljeno sodno prakso šteti kot del strankine trditvene podlage in prav nobenega razloga ni, da (vsaj) iste kakovosti ne bi pripisali tudi izvedenskemu mnenju iz drugega sodnega postopka. Če bi nasprotna stranka namreč soglašala, bi bilo tako izvedensko mnenje lahko celo dokaz v postopku.
  • 393.
    VSL Sodba I Cp 987/2017
    13.9.2017
    POMORSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00003557
    PZ člen 687, 687/1, 687/3, 700, 700/1.
    letalsko zavarovanje - zavarovalni primer - obseg zavarovalnega kritja - izključitev odgovornosti zavarovalnice
    Namen uporabe letala, kot je določen v zavarovalni pogodbi, je identificiran kot zavarovalni primer, za katerega mora tožena stranka izplačati, zavarovalnino. Škoda je dejansko nastala v primeru, ki ne predstavlja zavarovanega rizika. Ne gre torej za izključitveni razlog, opredeljen v splošnih pogojih, ki bi izključeval odgovornost zavarovalnice, pač pa za riziko, ki s pogodbo ni bil zavarovan.
  • 394.
    VSL Sklep II Cp 1979/2017
    13.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00002931
    ZPP člen 77, 77/1, 80, 81, 82. ZZZDR člen 178, 209, 210, 220.
    procesno dejanje - procesna nesposobnost - procesna predpostavka - pravni učinek pravdnih dejanj - zakoniti zastopnik - skrbnik za poseben primer - odvzem poslovne sposobnosti
    Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.

    Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti.

    Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.
  • 395.
    VSL Sklep I Cp 1373/2017
    13.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00004196
    SPZ člen 34. ZPP člen 337, 337/1.
    motenje posesti - soposest - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek - prepoved bodočega motenja - pravni interes za vložitev tožbe - nedovoljene pritožbene novote
    Zahtevek v motenjski pravdi je dvojno dajatveni zahtevek, obsega namreč restitucijski in prepovedni zahtevek. Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, kot v obravnavanem primeru, ko je toženka s tem, ko je nanošeni material skurila in ga na ta način dejansko odstranila ter tako vzpostavila prejšnje posestno stanje, zadošča, da tožnik v motenjski pravdi zahteva prepoved bodočih motilnih dejanj. Napačno je torej stališče pritožnika, da je zato, ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, odpadel tudi interes tožnikov za vložitev tožbe. To ne drži, saj cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.
  • 396.
    VSL Sklep II Cp 1980/2017
    13.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00002930
    ZPP člen 77, 77/1, 80, 81, 82. ZZZDR člen 178, 209, 210, 220.
    procesno dejanje - procesna nesposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - procesna predpostavka - pravni učinek - zakoniti zastopnik - skrbnik za poseben primer
    Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Posledično se tudi njene vloge ne upoštevajo. Vloge, ki jo vloži procesno nesposobna oseba, zato ni mogoče obravnavati in o njej odločiti kot o procesni vlogi, ne glede na njeno poimenovanje. Zato vloga, ki jo je tožnik vložil sam in poimenoval pritožba, ni vloga, ki bi jo sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in tudi sicer ni vloga, o kateri bi (to) sodišče moralo odločiti. Je torej brez kakršnihkoli pravnih učinkov in zato neupoštevna.

    Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti povezane s sodnimi in upravnimi postopki, ima sposobnost biti naslovnik pravic oziroma sposobnost biti stranka, nima pa sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma procesne sposobnosti.

    Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost je ves čas pod skrbništvom bodisi prejšnjega skrbnika oziroma spremenjenega, novega. Tak je tudi namen instituta stalnega skrbništva.
  • 397.
    VSL Sklep I Cp 1075/2017
    13.9.2017
    DEDNO PRAVO
    VSL00003450
    ZD člen 138, 138/1, 162. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    dedovanje - dediči - dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi
    ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Namesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, vstopijo njegovi dediči. Ustanovitve dedne pravice ZD ne pozna, ker z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku.
  • 398.
    VSL Sodba II Cp 1272/2017
    13.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00004590
    OZ člen 165, 179, 299, 299/1.
    denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zapadlost odškodninske terjatve - zamuda s plačilom odškodnine - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
    OZ določa zapadlost odškodninske obveznosti od trenutka nastanka škode (165. člen), kar pa ne pomeni, da je tožena stranka v zamudi od tega dne dalje. Obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti je od 1. 1. 2002 odvisna od zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, ki jo je treba presojati tudi za odškodninske obveznosti po 299. členu OZ. Po tej določbi je nastanek zamude vezan na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti. Tožeča stranka sicer v tožbi navaja, da je tožena stranka izvensodno podani odškodninski zahtevek v celoti zavrnila, vendar se niti v tožbi niti kasneje nanj ne sklicuje in ga tudi v spis ni vložila niti takrat, ko je stranski intervenient teku zakonskih zamudnih obresti izrecno in določno ugovarjal. Zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da je tožena stranka v zamudi od vložitve tožbe dalje, torej od postavitve konkretnega denarnega zneska zahtevane odškodnine.
  • 399.
    VSL Sodba I Cp 1197/2017
    13.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00002852
    SPZ člen 119. SZ-1 člen 24, 24/2.
    plačevanje sredstev v rezervni sklad - obveznost etažnega lastnika - neuporaba stanovanja
    Pravilen je zaključek sodbe, da na obstoj obveznosti vplačevanja sredstev v rezervni sklad ne vpliva dejstvo, ali etažni lastnik dejansko uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi, da ga ne uporablja. Gre za okoliščine, ki sodijo v sfero etažnega lastnika in bi lahko bile upoštevne v razmerju do osebe, ki mu ne izroči stanovanja, ne morejo pa biti pomembne v razmerju do ostalih etažnih lastnikov, ki zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad v tej pravdi.
  • 400.
    VSK Sklep I Cp 255/2017
    13.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00004471
    SPZ člen 23, 128, 141, 142.. ZZK-1 člen 16.. OZ-UPB1 člen 16.
    pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - vpis hipoteke - notarska hipoteka - določnost tožbenega zahtevka - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogoj za sklenitev pogodbe
    Stranki sta sklenili pogodbo o zastavi toženkine nepremičnine za tuj dolg (128. člen Stvarnopravnega zakonika). Toženka je dovolila vknjižbo hipoteke. Zemljiškoknjižnega dovolila ni overila, to pa je potrebno, da bi se hipoteka lahko vpisala v zemljiški knjigi (23. člen SPZ). Že v prejšnji razveljavitveni odločbi je sodišče druge stopnje poudarilo, da sta se stranki očitno dogovorili za "nekaj več", in sicer notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo (primerjaj 142. člen SPZ), in ni ovire, da tožeča stranka zahteva klasično overitev v smislu 23. člena SPZ, za vknjižbo v zemljiški knjigi, s čemer bosta stranki dosegli namen pogodbe o ustanovitvi hipoteke, ki se ustanovi ne že s pravnim poslom, pač pa šele z vknjižbo.
  • <<
  • <
  • 20
  • od 32
  • >
  • >>