ZP-1 člen 8, 65, 155, 155/1-6.. URS člen 27, 29, 29/4.. ZPrCP člen 8.
domneva nedolžnosti - nedovoljen dokaz - domneva odgovornosti lastnika vozila
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko ni postopalo po četrtem odstavku 65. člena ZP-1, saj listine, ki jih je pritožnik poslal sodišču prve stopnje skupaj z zahtevo za sodno varstvo (tudi izjava uporabnika vozila z dne 24.4.2017) niso dokazi, ki bi dokazovali, da je prekršek storil kršitelj in ti ne zmorejo sanirati kršitve ustavno zagotovljene kršitve domneve nedolžnosti, ki je bila zagrešena ob izdaji plačilnega naloga. Enako oziroma še posebej velja za izjavo kršitelja, ki naj bi predstavljala po oceni prekrškovnega organa njegovo priznanje, da je v času prekrška res vozil vozilo po omenjenem cestnem odseku, saj gre za izjavo storilca, ki jo je podal preden je bil poučen o svojih pravicah kot izhaja iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (da ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde). Spisovni podatki potrjujejo, da storilec ni bil poučen o navedeni ustavni pravici, zato njegova izjava ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela opreti izpodbijana sodba, saj ta na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 117/2008 z dne 24.2.2009).
Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, ima stranka na podlagi prvega odstavka 238. člena ZUP pravico do pritožbe. Pritožba se, če ni z zakonom drugače določeno, vloži v 15 dneh od dneva vročitve odločbe (235. člen ZUP). Če je pritožba prepozna, pa je iz tega razloga ni zavrgel že organ prve stopnje, jo po prvem odstavku 236. člena ZUP zavrže organ druge stopnje. Pritožba vložena 2. 7. 2014 je bila, upoštevaje, da je bila odločba z dne 10. 7. 2013 tožniku vročena 12. 7. 2013 nedvomno prepozna.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obligacija rezultata - odstop od pogodbe - ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti - učinki razvezane pogodbe - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - prenovitev (novacija) - pripoznava dolga
Pogodba o opravljanju storitev je podjemna pogodba, ki je obligacija rezultata. Iz te značilnosti podjemne pogodbe izhaja, da ima naročnik v primeru izvajalčeve neizpolnitve ugovor proti zahtevku za plačilo pogodbene cene.
Ker je tožena stranka podala ugovor neizpolnitve pogodbe, je bilo v konkretnem primeru na tožeči stranki dokazno breme, da je Pogodbo izvrševala tako, kot izhaja iz njenih določb, ki pa mu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je izvedlo predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, ki pa sodišča ni prepričal v trditve, da je tožeča stranka opravljala storitve v skladu s Pogodbo.
Brez navedbe sklepa, s katerim se tožnik ne strinja oziroma vlaga pritožbo, je takšna pritožba nepopolna in nesposobna za vsebinsko obravnavo in bi jo lahko zavrglo že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, jo je v skladu s 1. točko 365. člena ZPP zavrglo pritožbeno sodišče.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZJRM-1 člen 6, 6/3.. ZKP-UPB4 člen 357-3.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - res iudicata - prekršek - kaznivo dejanje
Samo dejstvo, da je obdolžencu za ta isti historični dogodek bil izdan plačilni nalog, še ne pomeni, da gre za t.i. res iudicata, kar posledično pomeni, da tudi to dejstvo ne onemogoča kazenskega pregona zaradi očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122.čl. Kazenskega zakonika (KZ-1).
Tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila, je bila toženi stranki pravilno vročena. Sodišče je lahko izdalo zamudno sodbo, ker je nadalje ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predlagal tožnik.
Čeprav je tožnica slovenska državljanka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in prejema samostojno hrvaško starostno pokojnino od 18. 3. 2010 dalje, ji ni mogoče priznati dodatka k pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV). Tožnica je namreč od 18. 3. 2010 dalje tudi sočasno uživalka sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. To pa je za odločitev v tej zadevi edino relevantno, saj kot pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, izključuje možnost uporabe ZZSV.
ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, med drugim tudi v primeru, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V sporni zadevi je bila sicer izdana zavrnilna odločba. Prav tako se v času od vložitve prve pa do vložitve druge vloge pravno stanje ni spremenilo. Se je pa v času med vložitvijo prve vloge in pa vložitvijo druge vloge dejansko stanje spremenilo. Prišlo je tako do spremembe tožnikove starosti, kot tudi do daljše pokojninske oz. zavarovalne dobe. V tem primeru pa niso bili izpolnjeni pogoji po prej citirani določbi ZUP za zavrženje zahteve, temveč bi morala tožena stranka o zahtevi meritorno odločiti.
Izjave o odpovedi dediščine ali o sprejemu dediščine ni mogoče preklicati. Nujni dedič dobi nujni delež samo če ga zahteva (40. člen ZD). Dedič je izjavo o odpovedi uveljavljanja nujnega deleža podal na zapisnik na zapuščinski obravnavi dne 14. 6. 2017, jo podpisal, samemu zapisniku pa ni ugovarjal. Slednjo možnost pa je imel v skladu z drugim odstavkom 124. člena ZPP v zvezi s 170. in 163. členom ZD. V kolikor pa dedič meni, da je podal izjavo o odpovedi nujnemu deležu pod silo, grožnjo ali zvijačo ali da je bila izjava dana v zmoti, pa ima možnost v skladu z drugim odstavkom 138. člena ZD zahtevati razveljavitev izjave s tožbo v pravdnem postopku.
ZPP člen 286, 337/1, 412/2, 414, 421/4.. ZZZDR člen 81, 82/a, 82/b, 82.c, 82.č, 129, 129.a.
nova dejstva - novi dokazi - časovne meje pravnomočnosti - postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe
V pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi ne predstavljajo dopustnih pritožbenih novot, ki bi bile na pritožbeni stopnji upoštevne na podlagi 414. člena ZPP, ki določa, da v postopku v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena tega zakona in še v pritožbi ne glede na določbo 337. člena tega zakona. Tudi za tovrstne postopke namreč velja, da sodišče o sporu med pravdnima strankama odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Zato dopustne pritožbene novote tudi ob določbi 414. člena ZPP lahko predstavljajo le tista dejstva, ki so v tem času že obstajala, pa jih stranka pred sodiščem prve stopnje ni navedla, ne pa dejstva, ki so nastala šele kasneje. Kasneje nastalih dejstev učinek pravnomočnosti ne more zajemati. Zato ob navedenem že iz tega razloga v pritožbi navedenih novih dejstev, navedenih kot ius novorum in dokazov, ki ta dejstva dokazujejo in za katere sam toženec pove, da so nastali že po izdaji sodbe, pritožbeno sodišče ne more upoštevati kot dopustnih pritožbenih novot. Spremenjene okoliščine, ki jih v pritožbi navaja toženec, bi lahko bile kvečjemu podlaga za izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih v skladu s 4. odstavkom 421. člena ZPP in podlaga za znižanje ali odpravo določene preživnine zakoncu v skladu z 82. č členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010531
KZ-1 člen 228, 228/1. URS člen 29. ZKP člen 101.
kaznivo dejanje goljufije - razumljivost izreka sodbe - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - izključitev protipravnosti - okoriščenje in prikrajšanje - obteževalne okoliščine - način obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Vsebina razumljivosti izreka sodbe.
Načina obdolženčeve obrambe ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine pri izbiri in odmeri kazenske sankcije, ker bi bila s tem kršena pravica do zanikanja storitve kaznivega dejanja kot sestavnih del pravnih jamstev iz 29. člena Ustave Republike Slovenije.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 38, 262, 262/1, 257, 257/1.
policist - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sindikalni zaupnik - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - uporaba nezakonito pridobljenih dokazov v individualnem delovnem sporu
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, dam izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na fotografijah korespondence med udeleženci zaprte skupine Facebook, ki jo je tožena stranka pridobila od anonimne osebe, ki je to korespondenco fotografirala in jo po elektronski pošti poslala v službo Generalnega direktorja policije. S tem, ko se je tožena stranka s sporno korespondenco seznanila preko tretje osebe (ki je bila sicer v konkretnem primeru anonimna), je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ji ni mogoče očitati, da je dokaz pridobila na nezakonit način. Sporna komunikacija je z objavo anonimne osebe na spletni strani postala javna in dostopna vsem.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala več kršitev, glede katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so v celoti utemeljeni (da je policistom ponudil podkupnino, če ministra ustavijo in ta "napiha", da je v celotni korespondenci napeljeval policista k storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena KZ-1,...).Tožnik je s svojimi ravnanj naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo utemeljitev tožene stranke, da bi se tožnik kot policist moral zavedati, da je tako v službenem kot v prostem času dolžan ravnati v skladu s predpisi, saj je policija organ, katerega temeljne naloge so prepričevanje, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj. Tožnik je z ugotovljenim ravnanjem močno okrnil ugled policije. S tem, ko je obljubljal nagrade (večerje,...) v smeri podkupnine, če ustavijo ministra, ko je nudil pomoč policistoma (s tem, ko je v komunikacijo sporočil, kje se nahaja minister z označbo njegovega vozila) in v korespondenci napeljeval k storitvi kaznivega dejanja z uporabo emotikonov, je grobo zlorabil funkcijo policista in hkrati člana sindikata ter regionalnega predstavnika sindikata. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - rok za podajo odpovedi
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo utemeljenost očitkov, da je bil tožnik seznanjen z dogovarjanjem policistov o izvedbi nezakonite ustavitve ministra, da je policistom naklepoma pomagal pri izvedbi nezakonitega postopka... Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka tožniku v odpovedi neutemeljeno očitala, da je kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ta kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja (gre sicer za odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1). V ravnanju policistov, ki sta ustavila ministra, namreč zaradi izostanka njunega namena, da bi sebi ali komu drugemu pridobila nepremoženjsko korist ali da bi drugemu povzročila škodo, niso bili podani vsi znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Tudi tožniku zato po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da so bili v njegovem ravnanju podani elementi kaznivega dejanja oziroma elementi napeljevanja ali pomoči pri kaznivem dejanju. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa je tožena stranka tožniku v izredni odpovedi utemeljeno očitala, da je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da v (skupinskem) pogovoru na družbenem omrežju Facebook, v katerem je bilo hkrati udeleženih 25 oseb, udeleženci niso mogli pričakovati takšne stopnje zasebnosti (kot npr. v telefonskem pogovoru dveh oseb). Sicer drži, da je šlo za zaprto Facebook skupino, ki so jo sindikalni predstavniki uporabljali za medsebojno komunikacijo, vendar je pri tem pomembna nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je lahko vsak od udeležencev katerikoli trenutek v pogovor dodal osebo, ki v pogovoru do tedaj ni bila udeležena.
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb toženca ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev - preživninsko breme
Pri skupnem starševstvu se določi mesečna preživninska obveznost posameznega roditelja do otroka, kar bo moralo sodišče prve stopnje določiti v izreku nove odločbe, s tem, da bo tudi določilo (poračunalo) obseg medsebojnih obveznosti pravdnih strank iz naslova preživninske obveznosti do otroka od vložitve tožbe do izdaje nove odločbe.
Zaslišanje priče je predlagala tožeča stranka. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 152. členom ZPP, kjer je določeno, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji, do pravnomočne rešitve zadeve, potne stroške priče pravilno naložilo v plačilo tožeči stranki.
vznemirjanje lastninske pravice - tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - souporaba nepremičnine - dovozna pot
Ob ugotovitvah, da so tožniki solastniki sporne nepremičnine, da toženca na tej nepremičnini nimata nobene pravice, ki bi jima dajala podlago za poseganje v lastninska upravičenja tožnikov oziroma za souporabo njihove nepremičnine in da toženca (so)uporabljata nepremičnino tožnikov proti njihovi volji, je jasno, da je takšno ravnanje tožencev protipravno. Lastninska pravica tožnikov na navedeni nepremičnini je brez omejitev, zato jo imajo izključno tožniki pravico uporabljati in že zato tudi ni mogoče govoriti o njihovi zlorabi lastninske pravice, ker tožencema ne dovolijo souporabe te nepremičnine, ki je v naravi sicer dovozna pot za dostop do drugih nepremičnin pravdnih strank.
plačilo razlike plače - del plače za delovno uspešnost - delitev napitnine
Ocena o prispevku in uspešnosti organizacijske enote in delavcev pri uspešnosti poslovanja, je nedvomno stvar delodajalca - tudi njegove subjektivne ocene. Glede na to, da je del plače na podlagi uspešnosti poslovanja spremenljivi del mesečne plače delavca, tudi participacija posamezne organizacijske enote oziroma posameznega delavca na tem delu plače ni nespremenljiva. Zato je tožena stranka po spremembi ZIS glede načina delitve napitnin imela podlago, da v sklepu uprave, ki ima naravo splošnega akta delodajalca in s katerim je bil seznanjen tako sindikat kot zaposleni, za potrebe izračuna delovne uspešnosti organizacijske enote korigira ponder delovnega mesta blagajnika v igralnici iz 70 na 60.