ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. ZPIZ-2 člen 16, 22, 22/3, 116, 116/3, 406, 406/4.
starostna pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine - dvojni status
Določba 3. odstavka 22. člena ZPIZ-2 za lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je glede na gospodarsko pravne predpise oziroma določbe ZGD-1 in ZSReg lex specialis. Družbeniki, ki so sočasno poslovodne osebe, imajo, če niso zavarovane na drugi podlagi, lastnost zavarovanca od dneva vpisa družbeništva in poslovodenja v register vse do dneva izbrisa vsaj enega od teh statusov iz registra. Za edino pravilno uporabo in razlago te jasne in specialne določbe ZPIZ-2 torej vprašanje deklaratornosti ali konstitutivnosti učinkovanja vpisa spremembe družbenika v register po stališču pritožbenega sodišča ni pravno relevantno. Stališče sodišča prve stopnje, da upoštevaje deklaratornost vpisa spremembe družbenika v register, tožnik ni bil več družbenik zasebne družbe in posledično ni niti delno vključen v obvezno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, je zmotno in zato nesprejemljivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010531
KZ-1 člen 228, 228/1. URS člen 29. ZKP člen 101.
kaznivo dejanje goljufije - razumljivost izreka sodbe - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - izključitev protipravnosti - okoriščenje in prikrajšanje - obteževalne okoliščine - način obrambe - pravna jamstva v kazenskem postopku - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Vsebina razumljivosti izreka sodbe.
Načina obdolženčeve obrambe ni mogoče upoštevati kot obteževalne okoliščine pri izbiri in odmeri kazenske sankcije, ker bi bila s tem kršena pravica do zanikanja storitve kaznivega dejanja kot sestavnih del pravnih jamstev iz 29. člena Ustave Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00002939
OZ člen 287, 287/2.
stroški obratovanja in vzdrževanja - delno plačilo dolga - vračunanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - neplačana terjatev
V primeru, ko je med upnikom in dolžnikom odprtih več dolgov, lahko dolžnik najpozneje ob plačilu dolga določi, katero obveznost s tem plačilom poravnava. Če tega dolžnik ne stori, upnik plačano poračuna skladno z ureditvijo, ki jo določa zakon. V skladu z drugim odstavkom 287. člena OZ se tako s plačilom, pri katerem namen plačila ni bil izrecno izražen, najprej poplača tista obveznost, ki je prej zapadla.
ZDR-1 člen 209, 209/1.. Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev člen 1.
napoteni delavec - delo v tujini
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik napoten na delo v Republiko Avstrijo. Stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi dogovorili za plačilo plače v znesku 950,00 EUR bruto, kar po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ne ustreza minimalnemu znesku plače, ki jo za enako delo prejemajo delavci v Republiki Avstriji. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožnikovem primeru glede na določbe 209. člena ZDR-1 ter Direktive 96/71/ES z dne 16. 12. 1996 o napotitvi delavca na delo v okviru opravljanja storitev potrebno upoštevati minimalne standarde, ki veljajo v državi gostiteljici, v katero je delavec napoten na delo, če so za delavce ugodnejši.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - materialno procesno vodstvo - odprto sojenje - določen tožbeni zahtevek - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Res je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke. Vendar bi glede na vsebino celotne tožbe moralo biti sodišče vsaj v dvomu, ali tožnik zahteva samo ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 4. 2016 dalje, kot izhaja iz tožbenega zahtevka, ali tudi za obdobje od 1. 4. 2011 do 31. 3. 2016, kar uveljavlja v tožbi. To vprašanje bi sodišče moralo razčistiti v okviru materialnega procesnega vodstva, kakor tudi vprašanje 25. oziroma 23. plačnega razreda, česar pa ni storilo, zaradi česar je podana bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003613
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 102, 649.
gradbena pogodba - pobotni ugovor - ugovor ogroženosti - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova - primopredaja - prevzem dela - gradbena dokumentacija - uvedba v delo - škoda
Ker tožena stranka pripomb na izvedena dela ni imela in je dela prevzela ter celo pripoznala terjatev na njihovo plačilo, se s sklicevanjem na pomanjkanje gradbene dokumentacije ne more uspešno izogniti plačilu izvedenih del.
Ugovor ogroženosti je tožeča stranka lahko uveljavljala le takrat, ko bi sicer z deli lahko pričela. Ker je dokazala, da vsaj v letu 2010 (brez njene krivde) z deli ni bilo mogoče pričeti, je logično lahko ugovor ogroženosti podala šele v letu 2011, zato ga je sodišče pravilno presojalo v tem obdobju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00004155
URS člen 29, 29-3. KZ-1 člen 60, 62, 62/1, 209, 217.
roki za preklic pogojne obsodbe - navidezen realni stek - pravice obrambe pravica do poštenega sojenja - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - prikrivanje - pravica do zaslišanja obremenilne priče - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Obdolženec se na vabilo na glavno obravnavo dne 26.9.2016 brez navedbe opravičenega razloga ni odzval. S tem se je obdolženec možnosti, da preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost zagovora soobdolženega N. B. oziroma, da je navzoč pri izvedbi tega dokaza, sam odrekel.
Če storilec predhodnega (premoženjskega) kaznivega dejanja po storitvi kaznivega dejanja izpolni zakonske znake prikrivanja, bo zaradi razmerja navideznega realnega steka (naknadno nekaznivo ravnanje) storil le predhodno kaznivo dejanje.
ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7. KZ-1 člen 187, 187/1, 187/2.
utemeljen sum - dokazno sredstvo - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - zavrnitev zahteve za preiskavo
Samo dejstvo, da je obdolženec lastnik lokala, v katerem so policisti zalotili osebe pri nezakonitem kajenju marihuane, ne zadošča za utemeljen sum, da je obdolženec dal na razpolago prostore svojega javnega lokala in s tem gostom omogočil uživanje prepovedane droge konoplje.
Obtožnica in sklep o uvedbi preiskave sama po sebi nista in ne moreta biti dokazno sredstvo.
OZ člen 111, 111/2. ZPP člen 318, 318/1, 324, 324/5.
zamudna sodba - vračilo avansa
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana, in zaključilo, da glede na takšna dejstva tožeča stranka na podlagi drugega odstavka 111. člena OZ utemeljeno zahteve vračilo avansa.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo pravnoodločilna dejstva, ki so bila navedena v tožbi in ki se glede na to, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, štejejo za priznana. Navedlo je predpise, na katere je oprlo sodbo in razloge, ki upravičujejo izdajo zamudne sodbe (peti odstavek 324. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004163
URS člen 23. ZPP člen 7, 115, 115/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 82, 82/2, 92.
pogodba o oglaševanju - razlaga spornih določil pogodbe - nasprotna tožba - jezikovna razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenikov - preložitev naroka na predlog stranke - upoštevanje prepoznih navedb in dokazov - dodatni popust - prekluzija dokazov
Možnost preložitve naroka po prvem odstavku 115. člena ZPP je zaradi varstva položaja nasprotne stranke in njene pravice do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS omejena le na primere, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi. Pritožnica pa je bila v tem sporu vseskozi zastopana po odvetniku. Drugega pooblaščenca je pooblastila dva dni pred narokom, ki je bil za 1. oktober 2015 določen že 26. avgusta 2015, s čimer je sama prevzela tveganje, da se novi pooblaščenec ne bo uspel v celoti pripraviti na narok. Vzrok za nastalo procesno situacijo zato v celoti izvira iz sfere pritožnice, ki tudi ne navaja nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da nastale situacije ni bilo mogoče predvideti oz. preprečiti. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo predlog novega pooblaščenca tožene stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Že iz tega, da je tožeča stranka na zadnjem naroku zahtevala rok za izjavo o prepoznih dokazih, je očitno, da bi postopek zaradi zamude tožene stranke trajal dlje, kot bi sicer.
Določba drugega odstavka 2. točke Aneksa pa je nejasna že zaradi uporabe nezdružljive besedne zveze "prištevati v". Ker glagol prišteti pomeni povečati količino (povečati vsoto za določen znesek), veže pa se s predlogoma k in h (znesek se prišteje k nečemu), glagol všteti pa nasprotno pomeni upoštevati pri ugotavljanju števila nečesa in se veže s predlogom v (všteje se v nekaj), je zapis, po katerem se realizacija ne prišteva v letno pogodbeno kvoto že jezikovno gledano nejasen. Njegove vsebine, kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjske sodbe, ni znalo interpretirati niti novo vodstvo tožene stranke, kar še dodatno potrjuje, da z besedno razlago ni mogoče ugotoviti le enega besedilnega pomena tega dogovora. Stališče pritožnice, da je pogodbeno določilo iz drugega odstavka 2. točke Aneksa s 26. marca 2010, takšno kot se glasi, jasno, se tako pokaže kot neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku pri razlagi vsebine dogovor iskalo skupni namen pogodbenih strank, tako kot mu to nalaga določba drugega odstavka 82. člena OZ.
preplačilo pokojnine - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - odpadla pravna podlaga
Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v 194. členu ZPIZ-2, ki določa, da oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona, ki urejajo obligacijska razmerja. Zavod preveč izplačani znesek pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca. Zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno. Zastaralni rok treh let se upošteva po uradni dolžnosti od dneva prejema denarnega zneska iz prvega odstavka tega člena do dneva izdaje odločbe o ugotovitvi preplačila. Zakon, ki ureja obligacijska razmerja je OZ. Ta v 190. členu določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Z obogatitvijo je mišljena tudi pridobitev koristi s storitvijo. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
starostna pokojnina - delovni invalid III. kategorije invalidnosti
Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo je bila tožnici starostna pokojnina pravilno odmerjena v skladu z določbo 50. člena v zvezi s 409. členom ZPIZ-1 v višini 46,25 % od pokojninske osnove. Ta je bila izračunana na podlagi plač oziroma osnov zavarovanja iz obdobja od leta 1976 do leta 2014 v višini 377,52 EUR, pri čemer so bile plače oziroma osnove zavarovanja valorizirane ob upoštevanju, da je koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine, leto 2014, tako izračunana pokojninska osnova je bila nato preračunana s faktorjem 0,732 v skladu z 8. odstavkom 394. člena ZPIZ-2 in znaša 276,34 EUR. Starostna pokojnina odmerjena v višini 46,25 % tako znaša 127,80 EUR.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3. ZFPPIPP člen 27, 27/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti
Delodajalec ne more delavcu podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot so opredeljene v 3. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da prekoračitve pooblastil, neupoštevanja opozoril in nenamenske uporabe sredstev ni mogoče uvrstiti v okvir razloga nesposobnosti, saj bi ta ravnanja pomenila kvečjemu kršitev pogodbenih obveznosti oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 3. alinei prvega odstavka 88. člena.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnica svoje dolžnosti v opazovanem obdobju opravljala korektno in izvajala ukrepe v okviru sprejetega sanacijskega programa. Če tožena stranka ni bila zadovoljna s sanacijskim načrtom oz. načrtom ukrepov, ki ga je tožnica pripravila za študijsko leto 2011/2012 (torej do 30. 9. 2011), pa bi ji v zvezi s tem odpoved iz razloga nesposobnosti morala podati najkasneje 30. 3. 2012. Glede na navedeno je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da odpovedni razlog nesposobnosti za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 10. 2008 z aneksom št. 1 z dne 24. 12. 2009 ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005830
OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - poseg v čast in dobro ime - razžalitev dobrega imena ali časti
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi navedb tožene stranke v 3. in 4. točki odgovora na anonimno pismo z dne 18. 7. 2014, s katerimi naj bi razžalila tožničino čast in posegla v njeno dobro ime. V pritožbi tožena stranka pravilno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo sporni odgovor, saj ni bil objektivno žaljiv, niti ni iz njegove vsebine mogoče razbrati, da bi šlo za kritiko tožnice ali njenega dela pri toženi stranki.
Da bi lahko ugotovili, ali je navedeni odgovor tožene stranke objektivno žaljiv do tožnice, ga je treba presojati kot celoto, glede na njegov namen, pri tem pa imeti pred očmi njegovega povprečnega naslovnika oziroma bralca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00004099
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1.
unovčenje menice - skrbnost banke kot strokovnjaka - ponarejene menice - podpis na menici - odškodninska odgovornost bank - ponarejen podpis na menični izjavi - predložitev menice
Prvostopenjsko sodišče je tudi po presoji prvostopenjskega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožena stranka v obravnavanem primeru, ko je menico na unovčenje z menično izjavo in nalogom prejela po pošti, skladno s pravili potrebne skrbnosti, izhajajočimi tako iz Zakona o menici kot Navodil za izpolnjevanje in unovčenje menic preverila podpise na menici in menični izjavi z nalogom s primerjavo podpisa zakonitega zastopnika tožeče stranke kot meničnega dolžnika na kartonu deponiranih podpisov, saj se je delavka tožeče stranke v dvomu o pristnosti podpisov celo posvetovala s sodelavko.
Na očitek tožeče stranke, da tožena stranka ni imela implementiranih mehanizmov, ki bi preprečili zlorabe pri unovčenju menic, pa je prvostopenjsko sodišče dovolj jasno pojasnilo, da bi v obravnavanem primeru ponareditev podpisa zakonitega zastopnika lahko zaznala le oseba z grafološkim znanjem, zahteve po taki usposobljenosti delavcev banke pri prepoznavi pristnosti podpisov pa banki v smislu potrebne strokovne skrbnosti pri opravljanju tovrstnih poslov ni mogoče naprtiti.
Odločitev, da sta toženki dolžni tožnici nerazdelno povrniti pravdne stroške, je napačna. Toženki sta navadna sospornika. Tožbeni zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je tožnica lahko uveljavljala le proti prvi toženki, proti drugi toženki pa takšnega zahtevka ni imela. Proti drugi toženki (ki tožnici ni priznavala lastninske pravice na nepremičnini) bi tožnica lahko uveljavljala le zahtevek za ugotovitev lastninske pravice (četrti odstavek 65. člena ZIZ), vendar pa tožnica takšnega zahtevka ni uveljavljala. Ker pa se druga toženka ni pritožila zoper sodbo prvega sodišča, je ta zoper njo (v odločitvi o stroških postopka) postala pravnomočna.
skupno starševstvo - preživninska obveznost staršev - preživninsko breme
Pri skupnem starševstvu se določi mesečna preživninska obveznost posameznega roditelja do otroka, kar bo moralo sodišče prve stopnje določiti v izreku nove odločbe, s tem, da bo tudi določilo (poračunalo) obseg medsebojnih obveznosti pravdnih strank iz naslova preživninske obveznosti do otroka od vložitve tožbe do izdaje nove odločbe.
Zaslišanje priče je predlagala tožeča stranka. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 152. členom ZPP, kjer je določeno, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji, do pravnomočne rešitve zadeve, potne stroške priče pravilno naložilo v plačilo tožeči stranki.