zapuščinski postopek - pravna narava zapuščinskega postopka - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka, ki ga sodišče uvede po uradni dolžnosti, brž ko izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Ves čas postopka mora gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (165. člen ZD). To pa terja od sodišča tudi večjo aktivnost kot to velja za druge postopke. Sodišče bi zato moralo vzpodbuditi dediče k navedbi vseh tistih okoliščin, ki morajo biti razjasnjene, preden se sprejme odločitev o uporabi 23. člena ZD.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 151, 151/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76, 76/5. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 24.
Upnik mora tretjemu, čeprav je njegov ugovor uspešen, povrniti stroške le, če se ne bo mogel sklicevati na svojo nevednost glede pravice tretjega.
Tretja tako v ugovoru kot v pritožbi zahteva povrnitev stroškov ugovora v pavšalni višini 80 EUR, ki so ji nastali kot posledica izgube časa s pisanjem ugovora. S tem zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi potrebnega ugovora, ki pa se niti glede na določbo prvega odstavka 151. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki izvršilne stroške tretjega opredeljuje kot izdatke, ki tretjemu nastanejo med izvršilnim postopkom ali zaradi njega, niti v skladu z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki se primerno uporablja tudi v izvršilnem postopku (24. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku), ne šteje kot izvršilni strošek.
ZPP člen 154, 154/1, 189, 189/3, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 15.
zavrženje predloga za izvršbo - litispendenca v izvršilnem postopku - stroškovna odločitev
Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta. Četudi bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za ustavitev postopka v predhodni zadevi, v obravnavani zadevi sodišče ne more odpraviti morebitnih napak, storjenih v drugem postopku, za kar se sicer neutemeljeno zavzema upnica. Sodišče mora upoštevati sočasni tek dveh izvršilnih postopkov, ki je po pojasnjenem nedopusten. Zatrjevano škodo v posledici očitane napake sodišča v zadevi bo morala upnica uveljavljati v ločenem (pravdnem) postopku in ne kot razlog za drugačno stroškovno odločitev v tem postopku.
odstop od pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - začetek in tek zastaralnega roka
V primeru razveze (predčasnega prenehanja) pogodbe zaradi odstopa predstavlja izgubljeni dobiček škodo, ki zapade ob sami razvezi pogodbe in ga oškodovanec praviloma lahko tudi tedaj uveljavlja. Kasneje ga lahko uveljavlja le v primeru, če obstojijo posebne okoliščine, ki mu to preprečujejo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00004226
ZOZP člen 18.. URS člen 155.. ZPIZ-2 člen 190.a, 193, 193/2.. ZPIZ-2B člen 14, 15.
škoda za izplačane invalidnine in invalidske pokojnine - retroaktivna uporaba zakona - načelo prepovedi retroaktivne uporabe zakona - načelo varstva zaupanja v pravo - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - odškodninski zahtevki zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za stroške zdravljenja in druge nujne stroške - terjatev ZPIZ do zavarovalnice
Tožeča stranka ni bila direktni oškodovanec v škodnem dogodku, kar pomeni, da je do povrnitve škode upravičena le, če je tako določeno s predpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003038
ZPP člen 154, 274, 443, 443/1, 458, 458/1. ZVPot člen 43.
spori majhne vrednosti - potrošniška prodajna pogodba - prodaja od vrat do vrat - pogodba na daljavo - odstop od pogodbe - prava pogodbena volja - marketinške storitve - pravni interes za nasprotno tožbo
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje prepričljivi in tehtni razlagi sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi glede na povzete dejanske ugotovitve ne gre za klasično potrošniško prodajno pogodbo. Bistvene razlikovalne okoliščine v primerjavi s klasično potrošniško prodajno pogodbo, so, da je bila 1) toženka s strani tožeče stranke povabljena po telefonu, pri čemer je kontakt tožeča stranka dobila od znank toženke brez njenega soglasja; 2) toženki je bilo rečeno, da je povabljena na brezplačen tretma nege obraza in ne na predstavitev izdelkov za nakup; ter 3) poslovalnica tožeče stranke ni izgledala kot trgovina in tudi ne kot klasičen kozmetičen salon. Gre torej za specifično metodo prodaje, ki zakonsko ni izrecno urejena, je pa glede na način vabljenja, podarjeno storitev ter osebno in individualno obravnavo stranke najbližje pogodbam, ki jih ZVPot ureja v 43. členu.
Ratio posebnega urejanja odstopa od pogodbe, kadar je ta sklenjena izven poslovnih prostorov, je v tem, da se potrošnik v takšnih primerih znajde v nepričakovanem položaju, saj ga prodajalec s prepričevanjem v nakup izdelkov preseneti, ter pod psihološkim pritiskom, saj se mora za nakup odločiti takoj. Pri tem nima možnosti preveriti izdelka in tudi ne primerjati kakovosti in cene s primerljivimi izdelki, lahko se zanaša le na prodajalčeve navedbe. Tendenca k privolitvi v nakup po brezplačni storitvi pa izvira iz družbenih norm o vzajemnosti, ki v posamezniku vzbujajo občutek, da je potrebna oddolžitev za prejete usluge trgovca. Pravica do odstopa je v takšnih situacijah potrebna zato, da ima potrošnik v določenem kratkem časovnem obdobju možnost za naknaden premislek o pogodbi (t. i. cooling off period) in oblikovanje prave pogodbene volje. Institut ščiti potrošnike pred neracionalnimi odločitvami, ki bi izvirale iz navdušujoče predstavitve izdelka s strani prodajalca ali iz občutka hvaležnosti.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - odpoved zavarovalne pogodbe - dejansko vprašanje - pogodbeno materialno pravo - prenehanje obveznosti iz zavarovalne pogodbe
Ali je bila zavarovalna pogodba odpovedana z dopisom z dne 27.7.2014 ali z dopisom z dne 28.11.2014, je dejansko vprašanje. Zato je - zaradi omejenosti pritožbenih razlogov - za pritožbeno sodišče podatek o prenehanju zavarovalne pogodbe danost.
ZPP člen 249. - člen 39, 45, 45/3, 47, 47/4, 48, 49, 51, 51/1.
izvedenec grafološke stroke - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija - zahtevno izvedensko mnenje - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zmotna uporaba materialnega prava
Dokazna ocena strokovnosti izvedeniškega mnenja je prepuščena sodišču pri vsebinskem odločanju o glavni stvari, na odmero nagrade in stroškov izvedencev pa ne vpliva.
V obravnavanem primeru je izvedenec podal mnenje iz grafološke stroke, pri čemer je moral primerjati dva podpisa na spornem z več podpisi na primerjalnem gradivu ter podati mnenje o istovetnosti in pristnosti podpisov. Vsekakor gre za strokovno zahtevno delo, ki pa po obsežnosti in kompleksnosti ne sodi med zadeve, ki se po Pravilniku vrednotijo kot zelo zahteven izvid in mnenje, pač pa kot zahtevno mnenje, za katerega izvedencu pripada nagrada v znesku 276,00 EUR.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - pravilna odmera sodne takse
V prilogi 1 ZST-1 so navedene višine taks pri vrednostih spornega predmeta le do 500.000,00 EUR, zato je treba za višje vrednosti spornega predmeta upoštevati (tudi) 16. člen ZST-1. Taksa za postopek pri vrednosti spornega predmeta do 500.000,00 EUR znaša 2.175,00 EUR (priloga 1). Po 16. členu ZST-1 se taksa pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR poviša za vsak začeti znesek nadaljnjih 50.000,00 EUR v okviru vrednosti spornega predmeta za 110,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00003935
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 266, 266/1. OZ člen 427, 427/1, 434, 434/1. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/1.
stečajni postopek - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pogodba o prevzemu dolga - pogodba o prevzemu izpolnitve - konkludentno izjavljena volja - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po prvem odstavku 266. člena ZFPPIPP veljajo v stečaju posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (kar omenjena Prodajna pogodba brez dvoma je, saj od nje nihče še ni odstopil), in sicer, da druga pogodbena stranka (ki mora prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo) pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni upravitelj ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja. Tudi zaradi tega se pritožnik v tej zvezi ne more uspešno sklicevati na 6. člen Prodajne pogodbe, po katerem mora tožena stranka nepremičnino izročiti tožeči stranki šele po celotnem plačilu kupnine.
spori majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino dokaznih listin. Vendar pa je te listine dokazno ocenilo (interpretiralo) drugače, kot si jih razlaga pritožnik. Zato v danem primeru ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, marveč pritožnik smiselno uveljavlja zmotno dokazno oceno in napačno ugotovljeno dejansko stanje.
Resda je v omenjenih Splošnih pogojih (9. člen) določeno, da v takšnem primeru velja zavarovano kritje šele po plačilu premije, vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna pogodbena ureditev v direktnem nasprotju s prisilnimi predpisi in je zato nična (prvi odstavek 86. člena OZ). Zakonske določbe drugega, tretjega in petega odstavka 937. člena OZ, ki so kogentne narave (924. člen OZ), namreč drugače urejajo pravne posledice, če premija ob zapadlosti ni plačana v primeru, da je z zavarovalno pogodbo dogovorjeno, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi pogodbe. V takšnem primeru zakon namreč ne predvideva, da začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije (primerjaj prvi odstavek 937. člena OZ, kjer je urejena pogodbena situacija, ki vključuje dogovor o plačilu premije ob sklenitvi pogodbe), temveč obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, preneha šele, če premija, ki ob zapadlosti ni bila plačana, ni plačana niti po 30-ih dneh od dneva, ko je bilo zavarovancu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije (tretji odstavek 937. člena OZ). Če zavarovanec po takšnem opozorilu premijo pravočasno plača, mu je zavarovalnica dolžna izplačati dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino, in sicer tudi za zavarovalne primere, ki so se dogodili pred plačilom premije.
Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi člen .. ZGD-1 člen 297, 297/1, 390, 390/1, 390/1-1, 401.. ZGD člen 295.
Sporni sta le stališči sodišča prve stopnje, da morajo biti ob preložitvi skupščine na nov datum izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZGD-1 določa za sklic skupščine, in da je posledica kršitve teh pogojev ničnost sklepov skupščine. Obe stališči sta tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilni.
Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino (prvi odstavek 256. člena SPZ). Glede na uveljavljani tožbeni zahtevek in glede na dejstvo, da ga tožeča stranka utemeljuje s stavbno pravico, je za presojo pravilnosti sprejete odločitve potrebno odgovoriti na vprašanje, ali stavbna pravica imetniku le-te daje upravičenje uveljavljati izločitveno pravico, ki je v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP pridržana le lastniku premičnine oziroma osebi, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini.
Po stališču sodišča druge stopnje je odgovor na navedeno vprašanje nikalen.
predlog za vpis v sodni register - sprememba organizacijske oblike družbe - vpis preoblikovanja družbe - vpis pripojitve v sodni register - vpis družbenika v sodni register
Subjekt, ki je bil v delniški družbi delničar, ni bil v skladu z določbo 10.a člena ZGD-1 nikoli preverjen, zato gre pri vpisu preoblikovanja družbe in s tem povezanim vpisom družbenika za njegov prvi vpis, pri katerem se tudi po mnenju pritožbenega sodišča mora opraviti preveritev iz 10.a člena ZGD-1.
ZN člen 4.. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20.a/1, 240, 240/1, 242, 243, 244, 245, 246, 247, 248.
izvršilni naslov - izvršljiv notarski zapis - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis
Za zaključek, da je določen notarski zapis izvršilni naslov, je torej ključnega pomena, da je v tem zapisu določena konkretna obveznost (terjatev), da zavezanec v tem zapisu (ali posebnem zapisu) soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti in da je obveznost zapadla. To pa pomeni, da za izvršljivost notarskega zapisa sploh ni pravno pomembno, če je obveznost zavarovana in če je zavezanec soglašal s takšnim zavarovanjem. Zaradi tega lahko upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom, v katerem pogodbeni stranki nista dogovorili nobenega zavarovanja denarne terjatve (glede katere je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo), oziroma v katerem je dolžnik soglašal, da se omenjena denarna terjatev upnika zavaruje z ustanovitvijo neposredne zastavne pravice na dolžnikovih premičnih stvareh.
stroški postopka - pravica do povrnitve sodne takse - vsaka stranka krije svoje stroške
V tem primeru, ko se stranke sporazumejo, da ne bodo uveljavljale stroškov postopka od nasprotne stranke, pa ne gre za situacijo iz tretjega odstavka 36. člena ZST-1.
postopek izbire kandidata - sodno varstvo - neizbran kandidat
Po petem odstavku 200. člena ZDR-1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Iz 8. člena ZDR-1 pa izhaja, da lahko neizbrani kandidat uveljavlja zgolj odškodnino zaradi kršitve prepovedi diskriminacije. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da neizbrani kandidat ne more v sodnem sporu zahtevati razveljavitve sklepa o izbiri kandidata in je sklep, da se tožba zavrže, pravilen. Tožnica namreč uveljavlja zahtevek, zoper katerega ni dopustno sodno varstvo. Sodišče prve stopnje je pri tem utemeljeno izpostavilo določbo 36. člena ZZ, v kateri je urejeno sodno varstvo neizbranega kandidata za direktorja zavoda, medtem ko v veljavni zakonodaji (ne v ZZ in ne v Zakonu o Radioteleviziji Slovenija ni takih določb za odgovornega urednika, za mesto katerega je kandidirala tožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004163
URS člen 23. ZPP člen 7, 115, 115/1, 155, 165, 165/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 82, 82/2, 92.
pogodba o oglaševanju - razlaga spornih določil pogodbe - nasprotna tožba - jezikovna razlaga pogodbe - skupni namen pogodbenikov - preložitev naroka na predlog stranke - upoštevanje prepoznih navedb in dokazov - dodatni popust - prekluzija dokazov
Možnost preložitve naroka po prvem odstavku 115. člena ZPP je zaradi varstva položaja nasprotne stranke in njene pravice do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS omejena le na primere, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi. Pritožnica pa je bila v tem sporu vseskozi zastopana po odvetniku. Drugega pooblaščenca je pooblastila dva dni pred narokom, ki je bil za 1. oktober 2015 določen že 26. avgusta 2015, s čimer je sama prevzela tveganje, da se novi pooblaščenec ne bo uspel v celoti pripraviti na narok. Vzrok za nastalo procesno situacijo zato v celoti izvira iz sfere pritožnice, ki tudi ne navaja nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da nastale situacije ni bilo mogoče predvideti oz. preprečiti. Zato je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo predlog novega pooblaščenca tožene stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo.
Že iz tega, da je tožeča stranka na zadnjem naroku zahtevala rok za izjavo o prepoznih dokazih, je očitno, da bi postopek zaradi zamude tožene stranke trajal dlje, kot bi sicer.
Določba drugega odstavka 2. točke Aneksa pa je nejasna že zaradi uporabe nezdružljive besedne zveze "prištevati v". Ker glagol prišteti pomeni povečati količino (povečati vsoto za določen znesek), veže pa se s predlogoma k in h (znesek se prišteje k nečemu), glagol všteti pa nasprotno pomeni upoštevati pri ugotavljanju števila nečesa in se veže s predlogom v (všteje se v nekaj), je zapis, po katerem se realizacija ne prišteva v letno pogodbeno kvoto že jezikovno gledano nejasen. Njegove vsebine, kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjske sodbe, ni znalo interpretirati niti novo vodstvo tožene stranke, kar še dodatno potrjuje, da z besedno razlago ni mogoče ugotoviti le enega besedilnega pomena tega dogovora. Stališče pritožnice, da je pogodbeno določilo iz drugega odstavka 2. točke Aneksa s 26. marca 2010, takšno kot se glasi, jasno, se tako pokaže kot neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku pri razlagi vsebine dogovor iskalo skupni namen pogodbenih strank, tako kot mu to nalaga določba drugega odstavka 82. člena OZ.
ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7. KZ-1 člen 187, 187/1, 187/2.
utemeljen sum - dokazno sredstvo - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - zavrnitev zahteve za preiskavo
Samo dejstvo, da je obdolženec lastnik lokala, v katerem so policisti zalotili osebe pri nezakonitem kajenju marihuane, ne zadošča za utemeljen sum, da je obdolženec dal na razpolago prostore svojega javnega lokala in s tem gostom omogočil uživanje prepovedane droge konoplje.
Obtožnica in sklep o uvedbi preiskave sama po sebi nista in ne moreta biti dokazno sredstvo.