vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - načelno pravno mnenje - roki - začetek teka roka za pritožbo - prepozna pritožba
Fikcija vročitve nastopi s pretekom zadnjega, to je 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča RS dne 14. 1. 2015. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00003915
URS člen 42.. ZPP člen 286, 291, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ-UPB1 člen 179.
svoboda združevanja - društvo - akt društva - disciplinski ukrepi - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi okrnitev osebnostne pravice - zaključek glavne obravnave - obravnavanje dokazov po koncu glavne obravnave - navajanje dejstev in dokazov - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka je kot društvo v Pravilih opredelila tudi sestavo in načine izvolitve disciplinske komisije, ki vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe, vendar pa to delo opravlja v skladu z disciplinskim pravilnikom. Izreče lahko opomin, javni opomin in izključitev. Disciplinskega pravilnika ni sprejela. To pomeni, da ni bilo vnaprej določenih pravil, oziroma niso bile vnaprej primeroma opredeljene kršitve, ki bi vodile k sprejetju enega od ukrepov, bodisi blažjega bodisi težjega (izključitev je najtežji od treh prej omenjenih ukrepov).
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - izgon tujca iz države - premestitev obsojenca
Po 1. točki 131. člena ZSKZDČEU-1 soglasje ni potrebno, če je obsojenec državljan Republike Slovenije in a) ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vključno s primeri, ko je obsojenec pobegnil oziroma prišel v Republiko Slovenijo, da bi se izognil kazenskim postopkom ali izvršitvi kazni v državi izdaje, ali b) mu je bil v državi izdaji pravnomočne odločbe izrečen izgon, prisilna odstranitev ali drug ukrep, ki ima za posledico, da oseba po odpustu s prestajanja kazni ali ukrepa, povezanega z odvzemom prostosti, ne sme več ostati na ozemlju te države. Kot je pravilno zaključilo prvo sodišče pod točko 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, sta bila pri obsojencu, ki sicer v transfer ni privolil, izpolnjena oba alternativno določena pogoja, da se ga premesti na prestajanje kazni po pravnomočni sodbi avstrijskega sodišča v Slovenijo brez njegovega soglasja. Obsojenec je namreč državljan Republike Slovenije, kjer ima na naslovu ..., prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako je bil zoper obsojenca po Zveznem uradu za zadeve tujcev in azil 27. 2. 2017 izrečen ukrep prepovedi bivanja v Republiki Avstriji za obdobje desetih let.
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 410, 413, 413/1.
obnova kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - razlogi za obnovo kazenskega postopka
Ker je zahteva za obnovo postopka podana mimo zakonskih pogojev, jo je sodišče po prvem odstavku 413. člena ZKP pravilno zavrglo. Pri tem se je v obrazložitvi sklepa tudi opredelilo do pritožnikovih trditev, ki se nanašajo na postopanje državnega tožilca in na sojenje v razumnem roku ter razlogom prvostopnega sklepa pritožbeno sodišče, ki z njimi v celoti soglaša, nima ničesar za dodati.
Ne drži mnenje tožeče stranke, da zaradi načela enkratnega plačila takse iz prvega odstavka 18. člena ZST-1 ni dolžna plačati takse za pritožbo zoper novo sodbo sodišča prve stopnje. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZST-1 se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače. Določba velja od uveljavitve ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008), 1. 10. 2008 in pomeni, da se za postopek na posamezni stopnji plača enotna taksa. Po tar. št. 1.1.1 nove taksne tarife predstavlja dejstvo, zaradi katerega se v pravdnem postopku odmeri taksa, postopek pred sodiščem prve stopnje, pred tem pa se je po tar. št. 1 plačevala sodna taksa za tožbo in posebej po tar. št. 2 sodna taksa za sodbo (ali sklep) ter po tar. št. 4 za sodno poravnavo. Za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari in za odločbo sodišča druge stopnje se plača enotna taksa po tar. št. 1.1.2.
Za vsak postopek na posamezni stopnji obstaja taksna obveznost, s tem da četrti odstavek 18. člena ZST-1 za novi postopek na prvi stopnji določa vštevanje že plačane takse. Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Vštevanje plačane takse v novo taksno obveznost predpostavlja obstoj slednje. Za novi postopek na višji stopnji zakon takšnega vštevanja taks ne določa, zato je za vsak postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje treba plačati polno takso.
ločitvena pravica - postopek osebnega stečaja - zastavna pravica - začetek stečajnega postopka - obstoj premoženja - denarno dobroimetje na računu - nastanek zastavne pravice - premoženje, pridobljeno med stečajnim postopkom - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - posebna pravila o stečajni masi
Zastavna pravica lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
Ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna (ločitvena) pravica na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. To pomeni, da je predmet ločitvene pravice (in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v izvršilnem postopku) samo dobroimetje do zneska po stanju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje, spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomen zadeve za stranko - nedopustne pritožbene novote - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Obravnavani zahtevek se nanaša na denarno terjatev v višini 292,98 EUR. Nedvomno gre za spor majhne vrednosti. Zatrjevano dejstvo, da naj bi imela zadeva velik pomen, ker mora več lastnikov tožeči stranki neupravičeno zaračunane postavke plačevati vsak mesec, tega ne more spremeniti.
komisijska pogodba - nakupna komisija - razmerje med komisionarjem in tretjim - obveznost prevzemnika naročila in komisionarja proti tretjim - spori majhne vrednosti
Pravna dejanja komisionarja (v obravnavanem primeru sklenitev prodajne pogodbe s toženo stranko) učinkujejo neposredno za komisionarja. To pomeni, da je prav on subjekt pravic in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, ki jo za račun komitenta sklene s tretjo osebo. Izpolnitev obveznosti iz pogodbe lahko tako zahteva le on sam. To pomeni, da lahko le on zahteva tudi pravilno izpolnitev, iz česar izhaja, da je le on tisti, ki lahko od prodajalca zahteva odpravo napak na prodani stvari.
Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli.
Prav vse, kar pritožnik uveljavlja kot odklonitveni razlog (onemogočanje pravice do izjave, neopredelitev do dokazov, ki so po pritožnikovem mnenju relevantni, upoštevanje prepoznih navedb in dokazov upnice N. d.d., zgrešenost zaključkov v sklepu o zavrnitvi poenostavljene prisilne poravnave, upoštevanje navedb, ki v postopku na prvi stopnji niso bile zatrjevane), so kvečjemu kršitve določb postopka, ne morejo pa biti razlog za sodnikovo izločitev. Nobena od pritožbenih navedb namreč ne utemeljuje zaključka, da so podane take okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost sodnika, še manj, da sodnik namerno krši določbe postopka in favorizira enega izmed upnikov, kot to zgrešeno meni pritožnik.
končni seznam preizkušenih terjatev - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - ločitvena pravica - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj - ugovor zoper osnovni seznam
Iz končnega seznama bi morala zato, da bi sodišče ohranilo v veljavi ločitveno pravico, pridobljeno v tem postopku, izhajati tudi ločitvena pravica upnika, pridobljena v tem postopku.
V kolikor jo je (prvotni) upnik pravočasno prijavil v stečajnem postopku in meni, da bi mu morala biti priznana, bi moral to priznanje doseči v okviru stečajnega postopka, z uvrstitvijo te ločitvene pravice na osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je imel na voljo tudi pravno sredstvo - ugovor zoper osnovni seznam preizkušanih terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev. V izvršilnem postopku namreč sodišče (le še) sledi pravnomočnemu sklepu o preizkusu terjatev.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo - gola pritožba - napoved pritožbe zoper sodbo
Sodišče prve stopnje ima možnost, da po izvedenem postopku izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo. To pomeni, da v obrazložitvi sodbe navede samo tožbene zahtevke in dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pritožbo napovedala (prvi odstavek 496. člena ZPP). V predmetnem postopku sodišče prve stopnje te možnosti ni izkoristilo in sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni izdalo. Takoj po koncu postopka je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, torej z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ob tem je v pravnem pouku sodbe jasno navedlo, da je treba pritožbo (in ne napoved pritožbe) vložiti v 8 dneh od prejema sodbe, pojasnilo procesne zahteve za njeno vložitev (oblikovne zahteve, zastopanje, plačilo sodne takse) ter navedlo pritožbene razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija sodba v sporu majhne vrednosti.
Tožena stranka je kljub navedenemu v pritožbenem roku vložila vlogo, naslovljeno "Napoved pritožbe". Ker je prejela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP in bila v njej napotena na vložitev pritožbe (ne napovedi pritožbe), je višje sodišče (enako kot prvostopenjsko) njeno vlogo štelo kot pritožbo in jo kot takšno tudi obravnavalo.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - kazenska evidenca - izbris iz kazenske evidence - preizkus po uradni dolžnosti
Zagovornik napačno sklepa, da je pravnomočnost sodbe mogoče deliti na njene posamezne dele izreka ter na osnovi tega posledično neutemeljeno graja pravilnost napadenega sklepa. Spregleda, da tudi v primeru, ko je pritožba vložena samo zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, mora pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana katera od kršitev določb kazenskega postopka, navedena v 1. točki prvega odstavka 383. člena ZKP, ali pa je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon na način določen v členu 372 ZKP. Sodišče druge stopnje sodbe torej ne preizkusi samo v tistem delu, v katerem se sodba izpodbija s pritožbo, temveč opravi že obrazložen uradni preizkus in v primeru, če ugotovi, da je podana katera od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodbo razveljavi po določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da mu je bila enotna kazen zapora izrečena proti njegovi volji, ne more biti uspešen. Po določbi petega odstavka 407. člena ZKP namreč izda sodišče novo sodbo na seji senata na predlog državnega tožilca, če je tekel postopek na njegovo zahtevo ali obsojenca po zaslišanju nasprotne stranke. Kot upravičenega predlagatelja za t. i. nepravo obnovo kazenskega postopka torej kazenski postopkovnik dopušča tako obsojenca kakor tudi državnega tožilca, pri tem pa mora biti zadoščeno zahtevi po kontradiktornosti postopka. Slednji pogoj je bil izpolnjen, saj je bil obsojenec s predlogom okrožne državne tožilke za izrek enotne kazni seznanjen in je nanj odgovoril.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00003482
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 56, 62, 62/1, 62/2, 66, 66/, 66/1-6, 74b. ZUP člen 43.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov - protipravno ravnanje državnega organa - odpravljiva napaka - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - protispisnost - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
Pravilnost odločitve v tej zadevi ni odvisna od dejstva, da sta bili obe odločbi MOP pravnomočno odpravljeni, saj vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema. Tožeča stranka ni dokazala, da je šlo v tem upravnem postopku pri odločanju za zavestno (naklepno) protipravno ravnanje upravnega organa.
Upravno sodišče v nobenem delu ugotovljenega odločilnega dejanskega, materialnopravnega ali procesnega stanja ni ugotovilo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je odločbi MOP razveljavilo zato, ker S. Z. nista bili vročeni pritožbi tožeče stranke zoper sklepa MOP z dne 8. in 9. 8. 2011. Napake v postopku, ki so odpravljive s pravnimi sredstvi, same zase ne morejo več pomeniti protipravnega ravnanja.
Za vstop stranskega udeleženca v redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja mora vsaka oseba z gotovostjo izkazati pravni interes. Zaradi odločbe US, s katero so bili razveljavljeni prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, pa je upravni organ zavezoval tudi drugi del izreka te ustavne odločbe, in sicer, da osebe, ki so izpolnjevale po tem izreku določene pogoje, lahko vložijo predlog za obnovo postopka. Za predhoden preizkus formalnih pogojev pa je pri obnovi postopka treba zgolj verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira predlog in okoliščine, da je bil ta podan v zakonskem roku.
Tožeča stranka uveljavlja še, da so v izpodbijani sodbi zaključki glede obstoja protipravnosti protispisni. Pri tem ne napada napačnega povzemanja vsebine odločbe upravnega sodišča, temveč interpretacijo sodišča prve stopnje o njuni vsebini, ker da je sklep o tem, da ni kvalificiranih oblik protipravnosti, v nasprotju z odločbami upravnega sodišča. Tožeča stranka torej uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, višje sodišče pa ugotavlja, da te pritožbene trditve niso relevantne, saj se dejstvo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP ugotavlja v tem odškodninskem postopku.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 233, 233/1, 233/2, 374, 374/13. ZPP člen 355.
razdelitev posebne stečajne mase - plačilo stroškov - ločitveni upnik - založitev predujma - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - plačilo na fiduciarni račun - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Sodišče s sklepom iz trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP ločitvenemu upniku naloži plačilo določenih stroškov. Če je stanje obveznosti v tem sklepu napačno naloženo upniku v plačilo, ker je ločitveni upnik te stroške že plačal ali pa jih na primer v določenem delu ni dolžan plačati, tega upnik kasneje - po pravnomočnosti sklepa - ne more več uspešno uveljavljati. Končno, tak sklep je izvršilni naslov, položaj ločitvenega upnika (dolžnika po sklepu) pa ne more biti odvisen od tega, ali bi se upravitelj odločil za njihovo uveljavitev ali ne. Zato mora te okoliščine razčistiti sodišče prve stopnje oziroma mora to upoštevati upravitelj (in sodišču sporočiti) pred izdajo sedaj izpodbijanega sklepa.
Določba trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP sicer napotuje na 226. člen ZFPPIPP. Vendar pa je upravitelj nepravilno zahteval, da ločitveni upnik sploh krije znesek nadomestila upravitelja za sestavo otvoritvenega poročila, ker je v tej zadevi dolžnica založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Do vračila predujma pa bi imel v tem primeru pravico le upnik predlagatelj, kot to izhaja iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP.
nedovoljena pritožba - prenehanje funkcije direktorja - zavrženje pritožbe - zastopanje pravne osebe
Pred višjim sodišče lahko pravne osebe zastopa le njihov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, ki je odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
Ker je oškodovanec s predloženimi listinami in svojo izpovedbo potrdil razloge, zaradi katerih ni mogel priti na glavno obravnavo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bil izostanek oškodovanca upravičen zaradi zdravstvenih razlogov. Zato ni mogoče šteti, da je zaradi njegovega izostanka nastopila posledica umika predloga za pregon. Pri obravnavanju prošnje za vrnitev v prejšnje stanje se ne presojajo strogo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka za glavne obravnave, ampak predvsem ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, kakor tudi ali je bil oškodovanec, kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 51, 53, 68.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poseg v človekove pravice - stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje je ugotovilo zvezo med duševno motnjo zadržane osebe in njeno realno možnostjo ogrožanja drugih, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržana oseba do svojega stanja ni kritična. Pravilno je tudi ocenilo zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim varstvom, kot trenutno edino primerno obliko zdravljenja in omejilo trajanje zdravljenja za čas enega meseca.
zapuščinski postopek - pravna narava zapuščinskega postopka - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka, ki ga sodišče uvede po uradni dolžnosti, brž ko izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Ves čas postopka mora gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (165. člen ZD). To pa terja od sodišča tudi večjo aktivnost kot to velja za druge postopke. Sodišče bi zato moralo vzpodbuditi dediče k navedbi vseh tistih okoliščin, ki morajo biti razjasnjene, preden se sprejme odločitev o uporabi 23. člena ZD.