klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - kazenska evidenca - izbris iz kazenske evidence - preizkus po uradni dolžnosti
Zagovornik napačno sklepa, da je pravnomočnost sodbe mogoče deliti na njene posamezne dele izreka ter na osnovi tega posledično neutemeljeno graja pravilnost napadenega sklepa. Spregleda, da tudi v primeru, ko je pritožba vložena samo zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, mora pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana katera od kršitev določb kazenskega postopka, navedena v 1. točki prvega odstavka 383. člena ZKP, ali pa je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon na način določen v členu 372 ZKP. Sodišče druge stopnje sodbe torej ne preizkusi samo v tistem delu, v katerem se sodba izpodbija s pritožbo, temveč opravi že obrazložen uradni preizkus in v primeru, če ugotovi, da je podana katera od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodbo razveljavi po določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.
Ne drži mnenje tožeče stranke, da zaradi načela enkratnega plačila takse iz prvega odstavka 18. člena ZST-1 ni dolžna plačati takse za pritožbo zoper novo sodbo sodišča prve stopnje. Po določbi prvega odstavka 18. člena ZST-1 se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače. Določba velja od uveljavitve ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008), 1. 10. 2008 in pomeni, da se za postopek na posamezni stopnji plača enotna taksa. Po tar. št. 1.1.1 nove taksne tarife predstavlja dejstvo, zaradi katerega se v pravdnem postopku odmeri taksa, postopek pred sodiščem prve stopnje, pred tem pa se je po tar. št. 1 plačevala sodna taksa za tožbo in posebej po tar. št. 2 sodna taksa za sodbo (ali sklep) ter po tar. št. 4 za sodno poravnavo. Za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari in za odločbo sodišča druge stopnje se plača enotna taksa po tar. št. 1.1.2.
Za vsak postopek na posamezni stopnji obstaja taksna obveznost, s tem da četrti odstavek 18. člena ZST-1 za novi postopek na prvi stopnji določa vštevanje že plačane takse. Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, se taksa, plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji, všteje v takso za novi postopek na nižji stopnji. Vštevanje plačane takse v novo taksno obveznost predpostavlja obstoj slednje. Za novi postopek na višji stopnji zakon takšnega vštevanja taks ne določa, zato je za vsak postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje treba plačati polno takso.
ločitvena pravica - postopek osebnega stečaja - zastavna pravica - začetek stečajnega postopka - obstoj premoženja - denarno dobroimetje na računu - nastanek zastavne pravice - premoženje, pridobljeno med stečajnim postopkom - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - posebna pravila o stečajni masi
Zastavna pravica lahko nastane samo na terjatvi (premoženju), ki obstaja ob nastanku zastavne pravice.
Ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna (ločitvena) pravica na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. To pomeni, da je predmet ločitvene pravice (in s tem posebne stečajne mase, namenjene poplačilu ločitvenega upnika v izvršilnem postopku) samo dobroimetje do zneska po stanju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje, spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo - gola pritožba - napoved pritožbe zoper sodbo
Sodišče prve stopnje ima možnost, da po izvedenem postopku izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo. To pomeni, da v obrazložitvi sodbe navede samo tožbene zahtevke in dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pritožbo napovedala (prvi odstavek 496. člena ZPP). V predmetnem postopku sodišče prve stopnje te možnosti ni izkoristilo in sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni izdalo. Takoj po koncu postopka je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, torej z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ob tem je v pravnem pouku sodbe jasno navedlo, da je treba pritožbo (in ne napoved pritožbe) vložiti v 8 dneh od prejema sodbe, pojasnilo procesne zahteve za njeno vložitev (oblikovne zahteve, zastopanje, plačilo sodne takse) ter navedlo pritožbene razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija sodba v sporu majhne vrednosti.
Tožena stranka je kljub navedenemu v pritožbenem roku vložila vlogo, naslovljeno "Napoved pritožbe". Ker je prejela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP in bila v njej napotena na vložitev pritožbe (ne napovedi pritožbe), je višje sodišče (enako kot prvostopenjsko) njeno vlogo štelo kot pritožbo in jo kot takšno tudi obravnavalo.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - izgon tujca iz države - premestitev obsojenca
Po 1. točki 131. člena ZSKZDČEU-1 soglasje ni potrebno, če je obsojenec državljan Republike Slovenije in a) ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vključno s primeri, ko je obsojenec pobegnil oziroma prišel v Republiko Slovenijo, da bi se izognil kazenskim postopkom ali izvršitvi kazni v državi izdaje, ali b) mu je bil v državi izdaji pravnomočne odločbe izrečen izgon, prisilna odstranitev ali drug ukrep, ki ima za posledico, da oseba po odpustu s prestajanja kazni ali ukrepa, povezanega z odvzemom prostosti, ne sme več ostati na ozemlju te države. Kot je pravilno zaključilo prvo sodišče pod točko 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, sta bila pri obsojencu, ki sicer v transfer ni privolil, izpolnjena oba alternativno določena pogoja, da se ga premesti na prestajanje kazni po pravnomočni sodbi avstrijskega sodišča v Slovenijo brez njegovega soglasja. Obsojenec je namreč državljan Republike Slovenije, kjer ima na naslovu ..., prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako je bil zoper obsojenca po Zveznem uradu za zadeve tujcev in azil 27. 2. 2017 izrečen ukrep prepovedi bivanja v Republiki Avstriji za obdobje desetih let.
Pritožnik s pritožbenim očitkom, da mu je bila enotna kazen zapora izrečena proti njegovi volji, ne more biti uspešen. Po določbi petega odstavka 407. člena ZKP namreč izda sodišče novo sodbo na seji senata na predlog državnega tožilca, če je tekel postopek na njegovo zahtevo ali obsojenca po zaslišanju nasprotne stranke. Kot upravičenega predlagatelja za t. i. nepravo obnovo kazenskega postopka torej kazenski postopkovnik dopušča tako obsojenca kakor tudi državnega tožilca, pri tem pa mora biti zadoščeno zahtevi po kontradiktornosti postopka. Slednji pogoj je bil izpolnjen, saj je bil obsojenec s predlogom okrožne državne tožilke za izrek enotne kazni seznanjen in je nanj odgovoril.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003565
OZ člen 631.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - direktna tožba - sklepčnost - koneksnost terjatev - zavarovanje terjatve - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - protipravnost ravnanja - pogodba v korist tretjega - javna naročila - zmotna uporaba materialnega prava
Nastanek neposrednega zahtevka začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek, torej ko naročnik prejme podizvajalčev zahtevek za plačilo, če so ob prejemu izjave izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.
Drži sicer, da izdanih garancij ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar pomeni, da podizvajalci na podlagi garancije niso imeli lastne in neposredne pravice za unovčitev garancije nasproti toženi stranki. Kljub temu pa je novejša sodna praksa zavzela stališče, da vendarle ni dvoma, da je bil smisel 9. člena (ki je izvajalcu nalagal izročitev garancije naročniku) in 20. člena (ki je veljavnost izvajalske pogodbe pogojeval z odložnim pogojem predložitve te garancije) pogodb med naročnikom in izvajalcem prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti naročnika, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo naročnika in njenega izvajalca del, pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze naročnika. Zaveza pa ni bila le v tem, da naročnik doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, tj. podizvajalcev.
končni seznam preizkušenih terjatev - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - ločitvena pravica - ločitvena pravica pridobljena v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka in razveljavitev izvršilnih dejanj - ugovor zoper osnovni seznam
Iz končnega seznama bi morala zato, da bi sodišče ohranilo v veljavi ločitveno pravico, pridobljeno v tem postopku, izhajati tudi ločitvena pravica upnika, pridobljena v tem postopku.
V kolikor jo je (prvotni) upnik pravočasno prijavil v stečajnem postopku in meni, da bi mu morala biti priznana, bi moral to priznanje doseči v okviru stečajnega postopka, z uvrstitvijo te ločitvene pravice na osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je imel na voljo tudi pravno sredstvo - ugovor zoper osnovni seznam preizkušanih terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev. V izvršilnem postopku namreč sodišče (le še) sledi pravnomočnemu sklepu o preizkusu terjatev.
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
pogojna obsodba - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja
Pritožbena trditev, da je izpolnitev pogoja neživljenjska in da je obsojenka zapadla v hudo finančno stisko, obsojenka z ničemer ne podkrepi, saj ne navede nobenega podatka in tudi ne dokazila, ki bi potrdilo v pritožbi zatrjevano. Da je sodišče prve stopnje podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti brez predloga oškodovanca, pa pritožba tudi nima prav, ker je tak predlog podal državni tožilec, kar je tudi v njegovi pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00003915
URS člen 42.. ZPP člen 286, 291, 339, 339/2, 339/2-8.. OZ-UPB1 člen 179.
svoboda združevanja - društvo - akt društva - disciplinski ukrepi - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi okrnitev osebnostne pravice - zaključek glavne obravnave - obravnavanje dokazov po koncu glavne obravnave - navajanje dejstev in dokazov - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka je kot društvo v Pravilih opredelila tudi sestavo in načine izvolitve disciplinske komisije, ki vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe, vendar pa to delo opravlja v skladu z disciplinskim pravilnikom. Izreče lahko opomin, javni opomin in izključitev. Disciplinskega pravilnika ni sprejela. To pomeni, da ni bilo vnaprej določenih pravil, oziroma niso bile vnaprej primeroma opredeljene kršitve, ki bi vodile k sprejetju enega od ukrepov, bodisi blažjega bodisi težjega (izključitev je najtežji od treh prej omenjenih ukrepov).
gospodarski spor majhne vrednosti - pomen zadeve za stranko - nedopustne pritožbene novote - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbenem postopku
Obravnavani zahtevek se nanaša na denarno terjatev v višini 292,98 EUR. Nedvomno gre za spor majhne vrednosti. Zatrjevano dejstvo, da naj bi imela zadeva velik pomen, ker mora več lastnikov tožeči stranki neupravičeno zaračunane postavke plačevati vsak mesec, tega ne more spremeniti.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 386, 386/1, 386/1-2, 386/2, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 7, 7/1.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpoved premoženjski pravici - brezplačno opravljanje dela - trditveno breme - splošno znana in sodno znana dejstva
Pritožnik zmotno navaja, da naj bi se podatki AJPES-a po praksi Vrhovnega sodišča šteli za splošno znana dejstva. Ti podatki niso splošno znana dejstva, so le po sodišču znana dejstva, vendar pa to ne spremeni dejstva, da mora stranka tako splošno znana dejstva kot sodišču znana dejstva najprej zatrjevati.
Brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 233, 233/1, 233/2, 374, 374/13. ZPP člen 355.
razdelitev posebne stečajne mase - plačilo stroškov - ločitveni upnik - založitev predujma - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - plačilo na fiduciarni račun - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Sodišče s sklepom iz trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP ločitvenemu upniku naloži plačilo določenih stroškov. Če je stanje obveznosti v tem sklepu napačno naloženo upniku v plačilo, ker je ločitveni upnik te stroške že plačal ali pa jih na primer v določenem delu ni dolžan plačati, tega upnik kasneje - po pravnomočnosti sklepa - ne more več uspešno uveljavljati. Končno, tak sklep je izvršilni naslov, položaj ločitvenega upnika (dolžnika po sklepu) pa ne more biti odvisen od tega, ali bi se upravitelj odločil za njihovo uveljavitev ali ne. Zato mora te okoliščine razčistiti sodišče prve stopnje oziroma mora to upoštevati upravitelj (in sodišču sporočiti) pred izdajo sedaj izpodbijanega sklepa.
Določba trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP sicer napotuje na 226. člen ZFPPIPP. Vendar pa je upravitelj nepravilno zahteval, da ločitveni upnik sploh krije znesek nadomestila upravitelja za sestavo otvoritvenega poročila, ker je v tej zadevi dolžnica založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Do vračila predujma pa bi imel v tem primeru pravico le upnik predlagatelj, kot to izhaja iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 174, 192.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - učitelj
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojima ravnanjema dne 9. 5. 2013 in 20. 6. 2013 naklepoma (ali vsaj iz hude malomarnosti) huje kršil svoje pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), s tem da je kršil določbo 37. člena ZDR-1. Po 37. členu ZDR-1 se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škoduje ali bi lahko škodoval poslovnim interesom delodajalca. Pravilno je ugotovilo tudi, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Na tožniku kot odrasli osebi in še posebej kot pedagoškemu delavcu, ki se ukvarja s poučevanjem osnovnošolcev, je bilo, da prepreči takšne telesne stike z mladoletno deklico, kot je do njih po ugotovitvi sodišča prve stopnje prišlo tako 9. 5. 2013 kot tudi 20. 6. 2013 (tudi v primeru, če bi si to deklica želela). Prav gotovo je ena od nalog učitelja tudi pomagati učencem, ko se znajdejo v različnih stiskah oziroma težavah (tudi psihičnih), vendar pa mora pri tem spoštovati nedotakljivost otrok, njihovo integriteto (spolno in drugo) ter ukrepati v skladu z ustaljenimi pravili (svetovalna služba, mreženje, poziv staršem, CSD, ...), o čemer je izpovedoval tudi zakoniti zastopnik tožene stranke, ne pa sam poskušati pomagati otroku na način, kot je to storil tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004201
ZFPPIPP člen 56, 57, 57/3, 58, 60, 60/2, 60/2-1, 62, 63/3, 68, 68/3, 69, 69/2, 69/2-3, 72, 121, 121/2, 121/3, 126, 126/1, 127, 206, 206/4, 206/5. ZPP člen 190, 343. OZ člen 427, 432, 434.
prisilna poravnava - sklep o preizkusu terjatev - vsebina prijave terjatve - upniški odbor - sprememba upnika - pravica do pritožbe - glasovalne pravice - verjetno izkazana terjatev - prevzem obveznosti - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - ugovor o prerekanju terjatve - določenost zahtevka
Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati.
Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje. Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov.
Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka.
V skladu z zakonskimi določili je pri preizkusu verjetnosti terjatve pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odločitev ne sme vplivati; sploh pa ne pojasnjevanje terjatve upniškemu odboru, ki nima nobene pristojnosti v zvezi s preizkusom terjatev.
V postopku zaradi insolventnosti ne zadostuje, da bi bil zahtevek le določljiv, temveč mora biti določen, naveden mora biti točen znesek, ki predstavlja upnikovo terjatev.
Neutemeljeni so očitki v odgovorih na pritožbo, da gre pri zamenjavi upnika N. d.d. s pritožnikom za subjektivno spremembo. Za to razmerje se ne uporabljajo določila 190. člena ZPP, saj ZFPPIPP sam ureja situacijo, ko pride do spremembe upnika med postopkom, in sicer v tretjem odstavku 57. člena. Pomembno je le, da prvotni ali novi upnik o prenosu terjatve obvestita upravitelja in mu dokažeta prenos terjatve, za kar pa ni potrebno soglasje drugih upnikov.
Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli.
Prav vse, kar pritožnik uveljavlja kot odklonitveni razlog (onemogočanje pravice do izjave, neopredelitev do dokazov, ki so po pritožnikovem mnenju relevantni, upoštevanje prepoznih navedb in dokazov upnice N. d.d., zgrešenost zaključkov v sklepu o zavrnitvi poenostavljene prisilne poravnave, upoštevanje navedb, ki v postopku na prvi stopnji niso bile zatrjevane), so kvečjemu kršitve določb postopka, ne morejo pa biti razlog za sodnikovo izločitev. Nobena od pritožbenih navedb namreč ne utemeljuje zaključka, da so podane take okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbudile upravičen dvom v nepristranskost sodnika, še manj, da sodnik namerno krši določbe postopka in favorizira enega izmed upnikov, kot to zgrešeno meni pritožnik.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00005307
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/3, 113, 215, 215/2.. ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - inšpektor za delo - javni uslužbenec - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Le v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana, še ni prenehala veljati, je mogoče izdati začasno odredbo zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če pa je že prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, zadržanje učinkovanja ni mogoče, razen če bi prišlo do zadržanja učinkovanja prenehanja odpovedi na podlagi 113. člena ZDR - 1, ki velja le za predstavnike delavcev oziroma, pod pogoji iz drugega odstavka 215. člena ZDR-1 (ki velja za vse delavce).
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bil podan poslovni razlog, ker predvideni izstop D. kot članice UA. ne predstavlja organizacijskega razloga, zaradi katerega bi prenehala potreba po delu tožnika kot visokošolskega učitelja - izrednega profesorja, ki je pri toženi stranki opravljal pedagoško dejavnost. Ugotovilo je, da tožena stranka študijskih programov, pri katerih je sodeloval tožnik, ni ukinila, ampak jih izvaja z drugimi zaposlenimi delavci in zunanjim sodelavcem, kar prav tako pomeni, da tožnikovo delo ni postalo nepotrebno.
Neopravljanje pedagoškega dela (do katerega je prišlo zaradi izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) nedvomno prizadeva tožnika kot visokošolskega učitelja, vendar pa nima takih posledic, da bi lahko prišlo do nenadomestljive škode. S tem v zvezi je potrebno upoštevati, da ima sodba sodišča v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugačne učinke, kot meni sodišče prve stopnje. Če je odpoved razveljavljena kot nezakonita, je njena posledica vzpostavitev stanja, ki bi bilo, če odpovedi ne bi bilo in če bi pogodba o zaposlitvi ves čas veljala. To pa pomeni, da ima pravnomočna sodba take učinke tudi v zvezi z opravljanjem pedagoškega dela, ohranitvijo naziva izredni profesor, napredovanjem ipd. Ni sprejemljivo stališče, da se pri uveljavljanju vseh teh pravic čas nezakonitega neopravljanja pedagoške dejavnosti (kljub pravnomočni sodbi) ne bi upošteval. To pa pomeni, da bo v primeru, če bo tožnik v tem individualnem delovnem sporu uspel, lahko vzpostavljeno stanje, ki bi bilo, če ne bi bilo nezakonite odpovedi, in da ne gre za grozečo nenadomestljivo škodo v smislu izgube akademskega naziva oziroma nemožnosti napredovanja v akademski naziv. V obravnavanem primeru torej drugi pogoj za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ni verjetno izkazan oziroma ni podan, zato ni pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe.
zapuščinski postopek - pravna narava zapuščinskega postopka - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka, ki ga sodišče uvede po uradni dolžnosti, brž ko izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Ves čas postopka mora gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (165. člen ZD). To pa terja od sodišča tudi večjo aktivnost kot to velja za druge postopke. Sodišče bi zato moralo vzpodbuditi dediče k navedbi vseh tistih okoliščin, ki morajo biti razjasnjene, preden se sprejme odločitev o uporabi 23. člena ZD.