dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dokaz z izvedencem - izvedenec klinične psihologije - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izjava otroka
Teza tožnika, da mnenja CSD ni mogoče enačiti z mnenjem izvedenca, je zmotna. Če sodišče ima kvalitetno mnenje CSD, lahko takšno mnenje nadomesti izvedensko mnenje, vendar mora imeti to mnenje vse tiste bistvene sestavine, ki omogočajo sodišču in strankam, da preverijo postopke in razloge, na podlagi katerih temeljijo strokovne ugotovitve, zaključki in predlogi CSD.
Na področju klinične psihologije je treba mnenje podpreti z metodami in tehnikami, ki pojasnjujejo in hkrati zagotavljajo objektivizacijo ugotovitev o psiholoških značilnostih preiskovancev, prav teh podatkov pa v mnenju CSD ni. V mnenju CSD so skope ugotovitve glede osebnih značilnosti staršev, ni pojasnjena čustvena navezanost otrok do posameznega roditelja, kakšne so osebnostne lastnosti otrok in roditeljev, kako bo vplivala odločitev na otroka, glede na okoliščino, da otroka med tednom izmenično bivata pri materi in očetu (načelo kontinuitete varstva in vzgoje). Ker je tožnik tako na CSD kot pred sodiščem vseskozi opredeljeno nasprotoval mnenju CSD, bi sodišče prve stopnje moralo slediti njegovemu dokaznemu predlogu, da se postavi izvedenec klinične psihologije.
ZD člen 28, 32, 210, 210/2, 210/2-4, 212, 213. ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 339, 339/2, 339/2-14. ZDKG člen 20.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - spor med dediči - bolj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - nujni delež - darilo - predlog za izločitev izvedenca
Verjetnejša je pravica dediča, ki se opira na listino, kot pravica tistega, ki izpodbija resničnost v listini navedenih dejstev.
ZIZ člen 168, 168/2, 211, 211/1. SPZ člen 7, 107, 266, 266/1. ZVEtL člen 16, 16/5.
izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - nastanek etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo v skladu z določbo 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju morata biti izpolnjeni dve temeljni predpostavki:
- predlagan predmet izvršbe mora imeti pravni status nepremičnine, torej samostojne stvari, ki je lahko predmet stvarnopravnih pravic in s tem izvršbe in
- ta nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.
O dejanski etažni lastnini in s tem o posameznem delu stavbe kot nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in je lahko samostojen predmet stvarnih pravic in s tem izvršbe, lahko govorimo zgolj v kolikor gre za razmerja na stavbi, ki so se oblikovala v času pred 1. 1. 2003.
V primeru t. i. navidezne solastnine ne gre za primer, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. Takšna nepremičnina je v skladu s pogodbeno voljo strank vpisana v zemljiško knjigo, in sicer kot solastninski delež na celotni nepremičnini. S tem stranki omogočita nadaljnji zemljiškoknjižni promet s to nepremičnino. Na takšno zemljiškoknjižno stanje je izvršilno sodišče vezano, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vodenje izvršbe na nevpisane nepremičnine, pravilna.
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 179.
pripombe k izvedenskemu mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju - dopolnitev izvedeniškega mnenja - zaslišanje izvedenca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje
Sodišče bi moralo odpraviti neskladje v izvedeniškem mnenju z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prezadolženost - nelikvidnost - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora tožeča stranka izkazati konkretno subjektivno ravnanje tožene stranke, zaradi katerega bi bila onemogočena ali precej otežena bodoča izvršba, ter da tega ni uspela. V pritožbi se neutemeljeno sklicuje na zatrjevano nelikvidnost in prezadolženost tožene stranke.
Ob srečanju zastopnikov pravdnih strank je tožeča stranka toženi stranki izročila osnutek pogodbe s Splošnimi pogoji in cenikom. Osnutka pogodbe tožena stranka ni podpisala nikoli, pač pa je po elektronski pošti 17. junija 2011 tožeči stranki poslala oglas za objavo. Odposlanja oglasa, ob tem, da je toženi stranki cena storitev tožeče stranke bila že poznana, ker je bila navedena v ceniku in v osnutku pogodbe, pa si ni mogoče razložiti drugače, kot sklepčno dano naročilo za objavo oglasa.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ob po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o načinu vožnje obeh udeležencev in okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nezgode, ki temeljijo zlasti na strokovnih zaključkih izvedenca v izvedenskem mnenju, je tako materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku v obravnavanem škodnem dogodku nastalo premoženjsko škodo po prvem odstavku 154. člena OZ pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003193
KZ-1 člen 53, 89, 89/3, 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/1. ZKP člen 372, 372/1-4, 383, 383/1, 394.
pravna opredelitev kaznivega dejanja - rop - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - velika tatvina - posebno predrzen način - preklic pogojnega odpusta - izrek enotne kazni
Kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 je sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja in tatvine, pri čemer je sila ali grožnja sredstvo za storitev tatvine. Sila ali grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo mora biti usmerjena proti posestniku stvari, zaradi odvzema le te. V obravnavanem primeru iz opisa izhajajo le večkrat ponovljene zahteve po izročitvi denarja, ki same zase ne predstavljajo prisiljenja niti grožnje oškodovanki z neposrednim napadom na življenje in telo. Trditev v opisu, da se je oškodovanka ustrašila, da bi jo lahko obtoženec napadel, tudi zato, ker je opazila, da ima v roki neznan predmet, z izpovedbo oškodovanke ni bila dokazana.
Iz opisa obtožencu očitanega ravnanja izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, ki pomeni posebno predrzen način storitve tatvine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004201
ZFPPIPP člen 56, 57, 57/3, 58, 60, 60/2, 60/2-1, 62, 63/3, 68, 68/3, 69, 69/2, 69/2-3, 72, 121, 121/2, 121/3, 126, 126/1, 127, 206, 206/4, 206/5. ZPP člen 190, 343. OZ člen 427, 432, 434.
prisilna poravnava - sklep o preizkusu terjatev - vsebina prijave terjatve - upniški odbor - sprememba upnika - pravica do pritožbe - glasovalne pravice - verjetno izkazana terjatev - prevzem obveznosti - prevzem dolga - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - ugovor o prerekanju terjatve - določenost zahtevka
Upnik je sicer v vlogi navedel, da je šele zdaj izvedel za nova dejstva v zvezi s terjatvijo G. d.d. Take navedbe sicer v civilnih postopkih lahko utemeljujejo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ali pa obnovo postopka. Vendar pa v postopku zaradi insolventnosti taka pravna sredstva niso dopustna. Kdor je zamudil rok, v katerem bi moral vložiti ugovor ali drugo vlogo (to velja tudi za pritožbo), jih po poteku roka ne more več dati.
Postopki zaradi insolventnosti so po svoji naravi nepravdni postopki, ki učinkujejo na širok krog oseb, ki lahko celo niso stranke postopka, zoper odločitve v postopku zaradi insolventnosti pa se smejo pritožiti vsi upniki, razen ko zakon to izključuje. Pritožbe glede odločitve sodišča o verjetnosti obstoja prerekanih terjatev, navedene sicer v končnem seznamu preizkušenih terjatev, pa niso izključene. Pri tem take odločitve vplivajo na položaj vseh udeleženih upnikov.
Zakon ločitvenim upnikom pravice vložiti pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev ne odreka.
V skladu z zakonskimi določili je pri preizkusu verjetnosti terjatve pomembno le navajanje dejstev v sami prijavi, dopolnjevanje po poteku roka za prijavo terjatev pa na odločitev ne sme vplivati; sploh pa ne pojasnjevanje terjatve upniškemu odboru, ki nima nobene pristojnosti v zvezi s preizkusom terjatev.
V postopku zaradi insolventnosti ne zadostuje, da bi bil zahtevek le določljiv, temveč mora biti določen, naveden mora biti točen znesek, ki predstavlja upnikovo terjatev.
Neutemeljeni so očitki v odgovorih na pritožbo, da gre pri zamenjavi upnika N. d.d. s pritožnikom za subjektivno spremembo. Za to razmerje se ne uporabljajo določila 190. člena ZPP, saj ZFPPIPP sam ureja situacijo, ko pride do spremembe upnika med postopkom, in sicer v tretjem odstavku 57. člena. Pomembno je le, da prvotni ali novi upnik o prenosu terjatve obvestita upravitelja in mu dokažeta prenos terjatve, za kar pa ni potrebno soglasje drugih upnikov.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 226/4-5, 233, 233/1, 233/2, 374, 374/13. ZPP člen 355.
razdelitev posebne stečajne mase - plačilo stroškov - ločitveni upnik - založitev predujma - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - plačilo na fiduciarni račun - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Sodišče s sklepom iz trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP ločitvenemu upniku naloži plačilo določenih stroškov. Če je stanje obveznosti v tem sklepu napačno naloženo upniku v plačilo, ker je ločitveni upnik te stroške že plačal ali pa jih na primer v določenem delu ni dolžan plačati, tega upnik kasneje - po pravnomočnosti sklepa - ne more več uspešno uveljavljati. Končno, tak sklep je izvršilni naslov, položaj ločitvenega upnika (dolžnika po sklepu) pa ne more biti odvisen od tega, ali bi se upravitelj odločil za njihovo uveljavitev ali ne. Zato mora te okoliščine razčistiti sodišče prve stopnje oziroma mora to upoštevati upravitelj (in sodišču sporočiti) pred izdajo sedaj izpodbijanega sklepa.
Določba trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP sicer napotuje na 226. člen ZFPPIPP. Vendar pa je upravitelj nepravilno zahteval, da ločitveni upnik sploh krije znesek nadomestila upravitelja za sestavo otvoritvenega poročila, ker je v tej zadevi dolžnica založila predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 233. člena ZFPPIPP. Do vračila predujma pa bi imel v tem primeru pravico le upnik predlagatelj, kot to izhaja iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00003482
URS člen 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 56, 62, 62/1, 62/2, 66, 66/, 66/1-6, 74b. ZUP člen 43.
odškodninska odgovornost države za delovanje njenih organov - protipravno ravnanje državnega organa - odpravljiva napaka - (ne)zavestno nezakonito ravnanje - protispisnost - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova upravnega postopka - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predhoden preizkus formalnih pogojev za obnovo postopka
Pravilnost odločitve v tej zadevi ni odvisna od dejstva, da sta bili obe odločbi MOP pravnomočno odpravljeni, saj vsako upravno odločanje, ki povzroči škodo, še ni samo po sebi protipravno. Protipravnost nastopi, ko nosilec oblasti prekorači svoj okvir zakonitega delovanja v taki meri, da tega ni mogoče opravičiti oziroma utemeljiti z značilnostmi samega upravnega ali pravnega sistema. Tožeča stranka ni dokazala, da je šlo v tem upravnem postopku pri odločanju za zavestno (naklepno) protipravno ravnanje upravnega organa.
Upravno sodišče v nobenem delu ugotovljenega odločilnega dejanskega, materialnopravnega ali procesnega stanja ni ugotovilo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP. Zaradi bistvene kršitve določb postopka je odločbi MOP razveljavilo zato, ker S. Z. nista bili vročeni pritožbi tožeče stranke zoper sklepa MOP z dne 8. in 9. 8. 2011. Napake v postopku, ki so odpravljive s pravnimi sredstvi, same zase ne morejo več pomeniti protipravnega ravnanja.
Za vstop stranskega udeleženca v redni postopek izdaje gradbenega dovoljenja mora vsaka oseba z gotovostjo izkazati pravni interes. Zaradi odločbe US, s katero so bili razveljavljeni prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, pa je upravni organ zavezoval tudi drugi del izreka te ustavne odločbe, in sicer, da osebe, ki so izpolnjevale po tem izreku določene pogoje, lahko vložijo predlog za obnovo postopka. Za predhoden preizkus formalnih pogojev pa je pri obnovi postopka treba zgolj verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira predlog in okoliščine, da je bil ta podan v zakonskem roku.
Tožeča stranka uveljavlja še, da so v izpodbijani sodbi zaključki glede obstoja protipravnosti protispisni. Pri tem ne napada napačnega povzemanja vsebine odločbe upravnega sodišča, temveč interpretacijo sodišča prve stopnje o njuni vsebini, ker da je sklep o tem, da ni kvalificiranih oblik protipravnosti, v nasprotju z odločbami upravnega sodišča. Tožeča stranka torej uveljavlja napačno ugotovljeno dejansko stanje, višje sodišče pa ugotavlja, da te pritožbene trditve niso relevantne, saj se dejstvo kvalificiranih oblik napačnosti odločb MOP ugotavlja v tem odškodninskem postopku.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003565
OZ člen 631.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna plačila podizvajalcem - direktna tožba - sklepčnost - koneksnost terjatev - zavarovanje terjatve - bančna garancija - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - protipravnost ravnanja - pogodba v korist tretjega - javna naročila - zmotna uporaba materialnega prava
Nastanek neposrednega zahtevka začne učinkovati v razmerju do naročnika takrat, ko podizvajalec uveljavi ta zahtevek, torej ko naročnik prejme podizvajalčev zahtevek za plačilo, če so ob prejemu izjave izpolnjene vse predpostavke za nastanek tega zahtevka po 631. členu OZ.
Drži sicer, da izdanih garancij ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar pomeni, da podizvajalci na podlagi garancije niso imeli lastne in neposredne pravice za unovčitev garancije nasproti toženi stranki. Kljub temu pa je novejša sodna praksa zavzela stališče, da vendarle ni dvoma, da je bil smisel 9. člena (ki je izvajalcu nalagal izročitev garancije naročniku) in 20. člena (ki je veljavnost izvajalske pogodbe pogojeval z odložnim pogojem predložitve te garancije) pogodb med naročnikom in izvajalcem prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti naročnika, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo naročnika in njenega izvajalca del, pač pa za izpeljavo na zakonu temelječe zaveze naročnika. Zaveza pa ni bila le v tem, da naročnik doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, tj. podizvajalcev.
sodne takse - doplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen po izteku petnajstdnevnega roka za doplačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje predlog kot prepozen pravilno zavrglo.
ZDR-1 člen 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 174, 192.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - učitelj
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojima ravnanjema dne 9. 5. 2013 in 20. 6. 2013 naklepoma (ali vsaj iz hude malomarnosti) huje kršil svoje pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), s tem da je kršil določbo 37. člena ZDR-1. Po 37. členu ZDR-1 se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škoduje ali bi lahko škodoval poslovnim interesom delodajalca. Pravilno je ugotovilo tudi, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
Na tožniku kot odrasli osebi in še posebej kot pedagoškemu delavcu, ki se ukvarja s poučevanjem osnovnošolcev, je bilo, da prepreči takšne telesne stike z mladoletno deklico, kot je do njih po ugotovitvi sodišča prve stopnje prišlo tako 9. 5. 2013 kot tudi 20. 6. 2013 (tudi v primeru, če bi si to deklica želela). Prav gotovo je ena od nalog učitelja tudi pomagati učencem, ko se znajdejo v različnih stiskah oziroma težavah (tudi psihičnih), vendar pa mora pri tem spoštovati nedotakljivost otrok, njihovo integriteto (spolno in drugo) ter ukrepati v skladu z ustaljenimi pravili (svetovalna služba, mreženje, poziv staršem, CSD, ...), o čemer je izpovedoval tudi zakoniti zastopnik tožene stranke, ne pa sam poskušati pomagati otroku na način, kot je to storil tožnik.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - kazenska evidenca - izbris iz kazenske evidence - preizkus po uradni dolžnosti
Zagovornik napačno sklepa, da je pravnomočnost sodbe mogoče deliti na njene posamezne dele izreka ter na osnovi tega posledično neutemeljeno graja pravilnost napadenega sklepa. Spregleda, da tudi v primeru, ko je pritožba vložena samo zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, mora pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana katera od kršitev določb kazenskega postopka, navedena v 1. točki prvega odstavka 383. člena ZKP, ali pa je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon na način določen v členu 372 ZKP. Sodišče druge stopnje sodbe torej ne preizkusi samo v tistem delu, v katerem se sodba izpodbija s pritožbo, temveč opravi že obrazložen uradni preizkus in v primeru, če ugotovi, da je podana katera od kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, sodbo razveljavi po določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.
sklep o prodaji - osnovni seznam preizkušenih terjatev - presoja verjetnosti obstoja terjatve - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - posebna razdelitvena masa - sklep o preizkusu terjatev - sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - pravnomočnost sklepa
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o prodaji - prvi v fazi, ko je sestavljen osnovni seznam preizkušenih terjatev, zoper katerega je ugovarjalo več upnikov, tudi pritožnik. Sodišče v fazi prodaje ne odloča o obstoju terjatve ali ločitvene pravice drugih (konkretno predhodnega ločitvenega upnika), niti iz zakona ne izhaja, da bi moralo sodišče v primeru, ko sklep o preizkusu terjatev še ni pravnomočen oziroma o prerekanih ločitvenih pravicah še ni pravnomočno odločeno, že v tej fazi postopka preizkusiti verjetnost obstoja terjatev in ločitvenih pravic.
Preizkus terjatev in ločitvenih pravic se bo opravil v nadaljnjem postopku in bo pomemben v poplačilni fazi, ne more pa to vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/6, 316, 453a, 453a/1, 495.
vročanje pravni osebi - sodba na podlagi pripoznave - gospodarski spor majhne vrednosti - delavec
Vročitev pravni osebe se opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu pravne osebe. Skladno s sodno prakso je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko vsaka oseba, ki je po naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru. Vročitev tako ne bi bila pravilna zgolj v primeru, če bi se dokazalo, da je pisanje prevzel naključni obiskovalec ali stranka pravne osebe oziroma nekdo, ki se je nahajal v poslovnih prostorih s povsem drugim namenom (npr. zunanji serviser računalnikov). Stališče, da bi bila vročitev pravilno opravljena le v primeru, če bi vročilnico podpisal njen zakoniti zastopnik, je napačno.
V sodbi na podlagi pripoznave sodišče ne navede ničesar o ugotavljanju dejanskega stanja in o materialnem pravu, saj se v taki sodbi s tem sploh ne ukvarja. Izhaja iz brezpogojnega priznanja tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi in ugotavlja le, ali gre za zahtevek, s katerimi stranke lahko razpolagajo.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - izgon tujca iz države - premestitev obsojenca
Po 1. točki 131. člena ZSKZDČEU-1 soglasje ni potrebno, če je obsojenec državljan Republike Slovenije in a) ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, vključno s primeri, ko je obsojenec pobegnil oziroma prišel v Republiko Slovenijo, da bi se izognil kazenskim postopkom ali izvršitvi kazni v državi izdaje, ali b) mu je bil v državi izdaji pravnomočne odločbe izrečen izgon, prisilna odstranitev ali drug ukrep, ki ima za posledico, da oseba po odpustu s prestajanja kazni ali ukrepa, povezanega z odvzemom prostosti, ne sme več ostati na ozemlju te države. Kot je pravilno zaključilo prvo sodišče pod točko 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, sta bila pri obsojencu, ki sicer v transfer ni privolil, izpolnjena oba alternativno določena pogoja, da se ga premesti na prestajanje kazni po pravnomočni sodbi avstrijskega sodišča v Slovenijo brez njegovega soglasja. Obsojenec je namreč državljan Republike Slovenije, kjer ima na naslovu ..., prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako je bil zoper obsojenca po Zveznem uradu za zadeve tujcev in azil 27. 2. 2017 izrečen ukrep prepovedi bivanja v Republiki Avstriji za obdobje desetih let.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo - gola pritožba - napoved pritožbe zoper sodbo
Sodišče prve stopnje ima možnost, da po izvedenem postopku izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo. To pomeni, da v obrazložitvi sodbe navede samo tožbene zahtevke in dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana, če bo stranka pritožbo napovedala (prvi odstavek 496. člena ZPP). V predmetnem postopku sodišče prve stopnje te možnosti ni izkoristilo in sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni izdalo. Takoj po koncu postopka je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, torej z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ob tem je v pravnem pouku sodbe jasno navedlo, da je treba pritožbo (in ne napoved pritožbe) vložiti v 8 dneh od prejema sodbe, pojasnilo procesne zahteve za njeno vložitev (oblikovne zahteve, zastopanje, plačilo sodne takse) ter navedlo pritožbene razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija sodba v sporu majhne vrednosti.
Tožena stranka je kljub navedenemu v pritožbenem roku vložila vlogo, naslovljeno "Napoved pritožbe". Ker je prejela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP in bila v njej napotena na vložitev pritožbe (ne napovedi pritožbe), je višje sodišče (enako kot prvostopenjsko) njeno vlogo štelo kot pritožbo in jo kot takšno tudi obravnavalo.