ZTLR člen 23, 24, 25, 26, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vlaganje v tujo nepremičnino - dogovor o gradnji - nova stvar - priposestvovanje - dejansko stanje
Dovoljenje za vlaganje v nepremičnino oz. dogovor o vlaganjih, brez dogovorjene spremembe na stvarno-pravnem področju osebi, ki vlaga v tujo nepremičnino, ali solastniku, ki v nepremičnino vlaga več, kot znaša njegov solastninski delež, pridobitve stvarne pravice ne omogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003059
ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - razdružitev solastnine - izvedenec gradbene stroke - izvedensko mnenje - ocena vrednosti nepremičnine - nedopustne pritožbene novote
Ker se je sodišče pri oceni vrednosti nepremičnine naslonilo na ugotovitve sodnega izvedenca, glede katerega predlagatelja v pritožbi izrecno izpostavljata, da v celoti sprejemata njegovo mnenje, posledično pomisleka v pravilnost izpodbijanega zaključka ne vzbudita.
pogodba o vodenju transakcijskega računa - odpoved pogodbe - pravno veljavna vročitev - trajno dolžniško razmerje - prenehanje razmerja - prejemna teorija - splošni pogoji poslovanja - pogodbeno pravo - dejanska in trditvena podlaga - seznanitev
V pogodbi trajanje pogodbenega razmerja ni bilo časovno omejeno, šlo je za t. i. trajno dolžniško razmerje.
Za presojo, ali je bila tožničina odpoved pogodbe tožencu vročena in je posledično pričela učinkovati, je potrebno uporabiti splošno določbo 333. člena OZ o odpovedi trajnega obligacijskega razmerja. Po navedenem členu mora biti odpoved nasprotni stranki vročena. Ker zakon ne določa formalnega postopka vročitve, je navedeni člen razumeti tako, da mora biti nasprotna stranka z odpovedjo dejansko seznanjena.
Ker fikcija vročitev ni bila vnaprej določena kot posledica kršitve obveznosti obveščanja, se tožeča stranka svoje dolžnosti, da toženca seznani z odpovedjo pogodbe, ne more razbremeniti s sklicevanjem, da mu je odpoved poskušala vročiti na njegov dotlej znani naslov.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek z naroka - izločitev sodnika
Drugi odstavek 115. člena ZPP predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče ugodi prošnji za preložitev naroka zaradi bolezni, ne ureja pa posledic v primeru, ko sodišče prošnji ne ugodi. Te posledice so urejene v drugih členih zakona in so odvisne od procesnega položaja predlagatelja preložitve.
Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da izpoved priče ne bi uspela omajati dokazov tožeče stranke, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
zamudna sodba - plačilo preživnine - redno šolanje kot pravni standard - afirmativna litiskontenstacija
Ker je tožnik zatrjeval, da se toženka v spornem obdobju ni redno šolala, v dokaz resničnosti teh trditev pa predložil tudi listine, toženka pa na slednje ni odgovorila, se je torej vzpostavila absolutna domneva, da toženka priznava tožnikove trditve, na katerih slednji opira zahtevek, ki pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil.
Ob srečanju zastopnikov pravdnih strank je tožeča stranka toženi stranki izročila osnutek pogodbe s Splošnimi pogoji in cenikom. Osnutka pogodbe tožena stranka ni podpisala nikoli, pač pa je po elektronski pošti 17. junija 2011 tožeči stranki poslala oglas za objavo. Odposlanja oglasa, ob tem, da je toženi stranki cena storitev tožeče stranke bila že poznana, ker je bila navedena v ceniku in v osnutku pogodbe, pa si ni mogoče razložiti drugače, kot sklepčno dano naročilo za objavo oglasa.
ZZZDR člen 1, 78, 123, 123/2, 129, 129a, 131c. ZPP člen 8, 107, 107/1, 188, 188/2, 189, 189/3, 408, 408/1, 408/2, 417, 417/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8.
tožba za razvezo zakonske zveze - nasprotna tožba - litispendenca - identiteta zahtevkov - določitev preživnine za otroka - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zastopanje otroka - polnoletnost otroka - polnoletnost nastopila med postopkom - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nemožnost uporabe skupnega premoženja - stanovanje - uporabnina
S polnoletnostjo sina toženka ni (več) aktivno legitimirana, da zahteva od tožnika plačilo preživnine za sina. Okoliščina, da sin ni odgovoril na poziv sodišča, ali vstopa v pravdo, zanj nima nobenih pravnih posledic, ker je s polnoletnostjo pridobil vsa procesna upravičenja, kar pomeni, da le on lahko tožbo umakne, ali pa vztraja pri tožbenem zahtevku, ki ga lahko tudi spremeni.
Premoženjski spor med staršema glede (uporabe) skupnega premoženja je relevantna okoliščina le glede ugotavljanja materialnih zmožnosti (posameznega) starša, ni pa pravna podlaga za izključitev preživninske obveznosti starša, ki zatrjuje, da skupnega premoženja ne more uporabljati.
Pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v sporih med starši in otroki, ne izključujejo litispendence kot procesnega instituta.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od pravnomočnosti sodbe, je pravica toženke terjati preživnino za otroka pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje vezana na datum vložitve nasprotne tožbe.
stroški izvršilnega postopka - upravičenost do povračila stroškov - potrebni izvršilni stroški - izvršba z rubežem premičnin
Ker so bile pri ponovnem rubežu poleg premičnin, ki so bile že predhodno zarubljene, na novo zarubljene nekatere druge (nove) premičnine, so bili zato stroški navedenega izvršilnega dejanja potrebni in je upnik upravičen do njihovega povračila.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - posebne okoliščine primera - prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje
Izključitev družbenika iz družbe je eden izmed ukrepov za regulacijo porušenih odnosov družbenikov pri upravljanju družbe. Za odločitev o izključitvi družbenika niso pomembna dejanja poslovodje, pač pa dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da zato, ker družba ne posluje, ne obstaja več pravni interes nobenega od družbenikov za tožbo na izključitev družbenika iz družbe. Dokler družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, obstaja tudi pravni interes družbenikov za sodno izključitev družbenika - kršitelja iz družbe.
V primeru kot je obravnavani, izključitev enega družbenika iz družbe dejansko predstavlja sredstvo za ohranitev družbe, ki bi sicer lahko prenehala.
spori majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stroški - priglasitev stroškov - konec postopka zunaj obravnave
Do zaključka postopka izven obravnave je prišlo ne le zaradi soglasja toženke, da se obravnavi v smislu 279.a členu ZPP odpoveduje, ampak zaradi soglasja obeh pravdnih strank. Da bo tudi tožnica dala takšno soglasje, pa toženka ni mogla vedeti, niti ni bila dolžna na to vnaprej računati. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP je bila zato upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15 - tih dneh od prejema sodbe.
SPZ člen 212, 222, 223. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
konfesorna tožba - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Odločitev o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi v preostalem delu glede prenehanja služnostne pravice hoje po parc. št. 47/2, k. o. ..., je odvisna od tega ali je stvarna služnost hoje postala nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali pa so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Tožena stranka je glede tega zatrjevala oboje. Prvostopenjsko sodišče pri odločanju o zahtevku na prenehanje služnosti hoje vseh navedenih okoliščin zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni presojalo. Zato je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožene stranke in odločitev o zavrnitvi njenega nasprotnega tožbenega zahtevka v tem delu razveljavilo.
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.
Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
OZ člen 417, 417/1. ZPP člen 190, 190/1, 287, 287/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 15, 19, 19/1, 24, 24/1, 29a, 29a/1, 42, 42/1, 42/2, 58, 58/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev dokaznih predlogov - narok v izvršilnem postopku - neizvedba naroka - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - listinski dokaz - neprimeren dokaz - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija upnika - odgovor na ugovor - prehod terjatve - pogodba o odstopu terjatev - odstop terjatve med pravdo - prevzemnik terjatve
Za dokazovanje dejstva, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova razveljavljeno in tako niso izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe, lahko dolžnik predlaga zgolj listinske dokaze, še posebej takrat, kadar trdi, da je pred pravdnim sodiščem vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.
Bistveni učinek določbe prvega odstavka 190. člena ZPP je v tem, da bo sodba, ki je izdana med pravdnima strankama, učinkovala tudi zoper tretjo osebo, ki je stvar ali pravico pridobila med pravdo. Pravnomočna sodba o terjatvi, ki je bila izdana med prvotnim upnikom in dolžnikom, bo tako učinkovala tudi v korist prevzemnika terjatve.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.
SPZ člen 9, 44, 213, 213/1, 219, 219/1, 223. ZZK-1 člen 3, 19.
določen izrek - pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - izvrševanje stvarne služnosti - identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - potek služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - omejitev priposestvovanja - dobra vera - prenehanje služnosti - namen uporabe služnostne poti
Označba nepremičnin s prejšnjimi ID znaki ne vzbuja nikakršnega dvoma v njihovo identiteto, saj sta številka katastrske občine in številka parcele ostali isti. Izrek je zato razumljiv in določen, če bo pri zemljiškoknjižni izvedbi sodbe prišlo do zapletov, pa bo lahko sodišče prve stopnje zapis ID znakov kadarkoli uskladilo s popravnim sklepom.
Z ugotovljenega načina uporabe poti s strani tožnice in njenega pravnega prednika je razvidno, da njuna uporaba ni bila omejena na posamezne občasne in naključne prehode in prevoze. Pot sta uporabljala redno, zaznavno, ponavljajoče se, ob relativno točno določenem času in za točno določen namen; res pa je, da sta bila pogostost in obseg uporabe pogojena s potrebami gospodujoče nepremičnine, ki je travnik. Takšna uporaba po vsebini ustreza stvarni služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003537
ZZZDR člen 133. ZPP člen 216.
verzijski zahtevek - povrnitev izdatkov za preživljanje - izdatki zaradi preživljanja otroka - prosti preudarek - odločanje sodišča po prostem preudarku
Na podlagi verzijskega zahtevka po 133. členu ZZZDR je tožnik upravičen le do povračila izdatkov za preživljanje, pri čemer je treba izhajati iz istih okoliščin, ki so upoštevne pri določitvi preživnine. Povračilo izdatkov oziroma vrednosti vzgoje in varstva, ki jo je nudil otroku, dokler je veljal za njegovega očeta, tožniku na podlagi navedene določbe posebej ne gre.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - odškodninska odgovornost - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - protipraven odvzem motornega vozila - izročitev stvari tretjemu
Ker je toženka sinu uporabo vozila izrecno prepovedala ter ji je bilo vozilo odvzeto brez njene krivde na protipraven način, zavarovalnih pravic ni izgubila, podan pa tudi ni abstraktni dejanski stan niti iz 151. člena niti iz četrtega odstavka 152. člena OZ, zato za povzročeno škodo ne odgovarja.