odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom
Pri mandatni pogodbi gre za obligacijo prizadevanja. Ker odvetnik svoje delo opravlja kot poklic, mora ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ravnati mora po navodilih klienta in pri tem paziti na njegove interese. Ker gre za strokovnjaka, lahko odvetnik v vsakem primeru sam oceni in po najboljši vesti odloči, upoštevaje vse okoliščine, kako naj ravna. Za kršitev pogodbenega ravnanja torej gre, če odvetnik ne ravna v skladu s klientovimi interesi in poklicnimi standardi, ki se od njega pričakujejo.
Obstoj protipravnosti temelji na rešitvi predhodnega vprašanja, (1) ali bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča v drugi zadevi drugačna, če bi druga toženka navedla vse, kar ji tožeča stranka očita, da ni navedla in (2) ali bi z vložitvijo pritožbe lahko izpodbila sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 22. 3. 2011, torej ali je sodišče storilo zatrjevane kršitve, zaradi katerih ni bilo razsojeno v korist tožeče stranke iz tega postopka.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 388, 388/2, 605, 605/3, 609, 614. ZPre-1 člen 68, 68/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 19.
sodni preizkus denarne odpravnine - iztisnitev manjšinskih delničarjev - procesna legitimacija - poprevzemno obdobje - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je med udeleženci predmetnega postopka (19. člen ZNP) vrsta spornih dejstev, potrebnih za presojo procesne legitimacije predlagatelja in za presojo utemeljenosti predloga za sodni preizkus denarne odpravnine, ki jih prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, pa so odločilna za presojo ali je izpodbijani sklep po podlagi utemeljen. Ker o tem izpodbijani sklep nima razlogov, ga pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je negativni ugotovitveni zahtevek, da tožena stranka ni imela pravice tožeči stranki izstaviti navedenih računov in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila navedenih računov, v celoti vsebovan v dajatvenem zahtevku - v kondemnatornem delu sklepa o izvršbi s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da mora plačati upniku v sklepu o izvršbi navedeno terjatev in bi zato odločanje o tem ugotovitvenem zahtevku pomenilo ponovno sojenje o istem zahtevku. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da v tem obravnavanem delu zahtevka v tem sporu in v zadevi VL 126823/2013 nista identična, je sicer pravilno, saj pomeni dajatvena tožba nekaj več kot ugotovitvena. Če ima ugotovitveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, ima dajatveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja in obsodbo toženca na izpolnitev obveznosti. Vsebuje torej ugotovitveno in izpolnitveno povelje. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in negativna ugotovitvena tožba ni dopustna. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena in jo je bilo kot takšno zavrniti (člen 353 ZPP).
Drugače pa velja glede nadaljnjega tožbenega zahtevka tožeče stranke na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice izstavljati nobenih računov za storitve varovanja ali kakšnih drugih storitev, saj da tožena stranka kot upnica s tožečo stranko kot dolžnico ni v nobenem pravno poslovnem ali pravnem razmerju in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila takšnih računov (drugi del zahtevka v prvem odstavku točke II. izreka in v drugem odstavku, kolikor se ta ne nanaša na zgoraj že navedene račune z dne 10. 12. 2012). V tem primeru pa je pritrditi tožeči stranki, da omenjena predhodna dajatvena tožba - v obravnavanem primeru kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ne preprečuje naknadne vložitve ugotovitvene tožbe, saj gre pri zahtevku iz te ugotovitvene tožbe za ugotovitev (ne)obstoja celotnega pravnega razmerja in ne le pravnega razmerja zajetega z zgoraj navedenimi računi.
pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - ukinitev služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti
Služnostna pot je bila priposestvovana, in ne obstajajo pogoji za njeno ukinitev.
Četudi je v obdobju, kot ga zatrjuje toženec, dejansko prišlo do določene večletne prekinitve služnosti, je bil proces "osvoboditve služnosti" prekinjen z vnovičnem izvrševanjem služnosti s strani kosca v letu 2014. Proces ukinitve služnosti namreč prekine vsaka ponovna izvršitev služnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003359
KZ-1 člen 204, 208, 209. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zatajitev - tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa dejanja v obtožnem aktu izhaja, da obdolženka v času, ko naj bi storila dejanje, ni (več) imela pooblastila za odreditev izplačil, torej ni (več) imela pravno veljavnega naslova za razpolaganje s premoženjem oškodovane družbe. Obdolženka je imela možnost dejanskega razpolaganja s premoženjem oškodovane družbe, vendar ji to ni bilo zaupano v zvezi z njeno zaposlitvijo, zato niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe. V obtožnem aktu opisano obdolženkino protipravno razpolaganje s sredstvi oškodovane družbe pa predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, zato odločitev o zavrženju obtožnega predloga iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, ni bila pravilna.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004715
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 152, 163, 163/3, 163/4. ZFPPIPP člen 20, 261, 263, 383, 408, 408/1, 409. OZ člen 312, 312/1, 312/2.
nastanek terjatve za plačilo stroškov - osebni stečaj - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odpust obveznosti - materialnopravni pobot - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - učinkovanje pobotne izjave
Terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča o stroških.
V primeru, ko o stroškovni terjatvi odloči že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa to odločitev potrdi oziroma zgolj zniža višino z odločbo sodišča prve stopnje že odmerjenih stroškov, obveznost povrnitve stroškov nastane že z odločbo sodišča prve stopnje in ne šele z odločbo sodišča druge stopnje. Nastanek terjatve je namreč potrebno razlikovati od izvršljivosti terjatve, ki nastopi s pravnomočnostjo odločitve in iztekom paricijskega roka.
Pobotanje medsebojnih terjatev med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom nastopi avtomatično, na podlagi zakona, v trenutku začetka stečajnega postopka. Pobotna izjava torej ni potrebna. Na pobot terjatev po 261. členu ZFPPIPP pa tudi ne vpliva kasnejši odpust obveznosti, saj ta učinkuje zgolj na (del) terjatve, ki v trenutku pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti obstajajo.
Materialnopravno pobotanje v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, upoštevajoč meje pravnomočnosti sodb, s katerima sta ti terjatvi nastali, učinkuje od dneva, ko je dolžnica dala pobotno izjavo.
motenjska tožba - motenje posesti - motilno ravnanje - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - pravni interes
Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovitveni tožbeni zahtevek zavreči. Res je, da novejša sodna praksa in teorija zavračata ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugodilo tudi ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katero tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, ostala nedoločena. Dajatveni zahtevek namreč ni določen glede lokacije, na kateri se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ogled kraja dejanja - zavarovalni primer - zavarovalni primer -prometna nesreča - vzročna zveza - nagrada in stroški sodnega izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Zaradi vsebine izvedeniškega mnenja, s katerim pritožnica ne soglaša, izvedencu plačila nagrade in stroškov ni mogoče odreči. Ker odločitev temelji na izvedeniškem mnenju, kvaliteta izvedeniškega dela ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo izvedencu mogoče odreči plačilo.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek z naroka - izločitev sodnika
Drugi odstavek 115. člena ZPP predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče ugodi prošnji za preložitev naroka zaradi bolezni, ne ureja pa posledic v primeru, ko sodišče prošnji ne ugodi. Te posledice so urejene v drugih členih zakona in so odvisne od procesnega položaja predlagatelja preložitve.
Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da izpoved priče ne bi uspela omajati dokazov tožeče stranke, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - običajen način poslovanja
Če je običajni način poslovanja tožene stranke, da od kupca sprejme predujem in šele nato dobavi vozilo, kar stori brez zavarovanja plačil, v tem ni takšnega dolžnikovga odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sicer noben subjekt ne bi mogel redno opravljati svoje dejavnosti, ker bi mu jo lahko upniki tako preprečili z začasnimi odredbami. Trditve o slabem poslovanju, blokiranem transakcijskem računu niso subjektivna nevarnost, da bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - odškodninska odgovornost - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - protipraven odvzem motornega vozila - izročitev stvari tretjemu
Ker je toženka sinu uporabo vozila izrecno prepovedala ter ji je bilo vozilo odvzeto brez njene krivde na protipraven način, zavarovalnih pravic ni izgubila, podan pa tudi ni abstraktni dejanski stan niti iz 151. člena niti iz četrtega odstavka 152. člena OZ, zato za povzročeno škodo ne odgovarja.
ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. SPZ člen 70. ZNP člen 118, 128, 129, 130. ZZZDR člen 60.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - neznatna škoda za dolžnika
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravne določbe o načelu realne subrogacije. Tožeča stranka je zatrjevala, da toženec, ne samo, da odsvaja skupno premoženje, ampak ga tudi zmanjšuje. Tako je prodal čoln za znesek 6.500,00 EUR, kupnine pa ni na njegovem tekočem računu. Torej je kupnino že zapravil. Tožeča stranka je kot dokaz predložila izpisek toženčevega tekočega bančnega računa. Sodišče prve stopnje se do navedenih trditev in dokazil tožeče stranke ni izreklo, kar bo moralo storiti v ponovljenem postopku.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - posebne okoliščine primera - prenehanje družbe (d.o.o.) - razlogi za prenehanje
Izključitev družbenika iz družbe je eden izmed ukrepov za regulacijo porušenih odnosov družbenikov pri upravljanju družbe. Za odločitev o izključitvi družbenika niso pomembna dejanja poslovodje, pač pa dejanja družbenika v zvezi z upravljanjem družbe.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da zato, ker družba ne posluje, ne obstaja več pravni interes nobenega od družbenikov za tožbo na izključitev družbenika iz družbe. Dokler družba z omejeno odgovornostjo ne preneha, obstaja tudi pravni interes družbenikov za sodno izključitev družbenika - kršitelja iz družbe.
V primeru kot je obravnavani, izključitev enega družbenika iz družbe dejansko predstavlja sredstvo za ohranitev družbe, ki bi sicer lahko prenehala.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ. Predpostavko obogatitvenega zahtevka predstavlja obstoj prikrajšanja tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Že iz ugotovitev, (1) da objekt predstavlja črno gradnjo in (2) da ima zgolj toženčeva nepremičnina dostop do vode in elektrike, izhaja prepričljiv zaključek, da tožnikovega dela objekta v spornem obdobju ni bilo mogoče tržiti.
Upoštevajoč ugotovljene okoliščine na eni in drugi strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja mladoletnega B. B. treba porazdeliti tako, da tožnik krije okoli 2/3, toženka pa približno 1/3 potrebnih sredstev za njegovo preživljanje.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prezadolženost - nelikvidnost - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora tožeča stranka izkazati konkretno subjektivno ravnanje tožene stranke, zaradi katerega bi bila onemogočena ali precej otežena bodoča izvršba, ter da tega ni uspela. V pritožbi se neutemeljeno sklicuje na zatrjevano nelikvidnost in prezadolženost tožene stranke.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.