V postopku za delitve solastnine na stavbi, ki je bila zgrajena pred 1. 1. 2003, lahko udeleženec postopka ugovarja, da je sprožil postopek po ZVEtL in da gre za navidezno solastnino oziroma že nastalo dejansko etažno lastnino. Ker je že sprožen postopek, nepravdno sodišče pa je neutemeljeno menilo, da ta postopek ne more biti uspešen, ker je sedaj SPZ, gre za relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 13. členom ZPP.
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 179.
pripombe k izvedenskemu mnenju - odprava pomanjkljivosti v izvedeniškem mnenju - dopolnitev izvedeniškega mnenja - zaslišanje izvedenca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - povrnitev premoženjske škode - stroški prevozov na zdravljenje
Sodišče bi moralo odpraviti neskladje v izvedeniškem mnenju z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja oziroma z zaslišanjem izvedenca.
Kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je sodišče vsebini dogovora, ki je bil sklenjen med pravdnima strankama, pripisalo drugačno vsebino, kot jo je ta imel in kakršno sta zatrjevali stranki, saj gre pri tem lahko (v pogledu postopkovnih kršitev) le za očitek, da je sodišče kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
motenjska tožba - motenje posesti - motilno ravnanje - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - pravni interes
Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovitveni tožbeni zahtevek zavreči. Res je, da novejša sodna praksa in teorija zavračata ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugodilo tudi ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katero tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, ostala nedoločena. Dajatveni zahtevek namreč ni določen glede lokacije, na kateri se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
zamudna sodba - plačilo preživnine - redno šolanje kot pravni standard - afirmativna litiskontenstacija
Ker je tožnik zatrjeval, da se toženka v spornem obdobju ni redno šolala, v dokaz resničnosti teh trditev pa predložil tudi listine, toženka pa na slednje ni odgovorila, se je torej vzpostavila absolutna domneva, da toženka priznava tožnikove trditve, na katerih slednji opira zahtevek, ki pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil.
zavarovalna pogodba - izguba zavarovalnih pravic - odškodninska odgovornost - protipraven odvzem nevarne stvari imetniku - protipraven odvzem motornega vozila - izročitev stvari tretjemu
Ker je toženka sinu uporabo vozila izrecno prepovedala ter ji je bilo vozilo odvzeto brez njene krivde na protipraven način, zavarovalnih pravic ni izgubila, podan pa tudi ni abstraktni dejanski stan niti iz 151. člena niti iz četrtega odstavka 152. člena OZ, zato za povzročeno škodo ne odgovarja.
ZZZDR člen 1, 78, 123, 123/2, 129, 129a, 131c. ZPP člen 8, 107, 107/1, 188, 188/2, 189, 189/3, 408, 408/1, 408/2, 417, 417/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8.
tožba za razvezo zakonske zveze - nasprotna tožba - litispendenca - identiteta zahtevkov - določitev preživnine za otroka - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zastopanje otroka - polnoletnost otroka - polnoletnost nastopila med postopkom - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nemožnost uporabe skupnega premoženja - stanovanje - uporabnina
S polnoletnostjo sina toženka ni (več) aktivno legitimirana, da zahteva od tožnika plačilo preživnine za sina. Okoliščina, da sin ni odgovoril na poziv sodišča, ali vstopa v pravdo, zanj nima nobenih pravnih posledic, ker je s polnoletnostjo pridobil vsa procesna upravičenja, kar pomeni, da le on lahko tožbo umakne, ali pa vztraja pri tožbenem zahtevku, ki ga lahko tudi spremeni.
Premoženjski spor med staršema glede (uporabe) skupnega premoženja je relevantna okoliščina le glede ugotavljanja materialnih zmožnosti (posameznega) starša, ni pa pravna podlaga za izključitev preživninske obveznosti starša, ki zatrjuje, da skupnega premoženja ne more uporabljati.
Pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v sporih med starši in otroki, ne izključujejo litispendence kot procesnega instituta.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od pravnomočnosti sodbe, je pravica toženke terjati preživnino za otroka pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje vezana na datum vložitve nasprotne tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003359
KZ-1 člen 204, 208, 209. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - zatajitev - tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa dejanja v obtožnem aktu izhaja, da obdolženka v času, ko naj bi storila dejanje, ni (več) imela pooblastila za odreditev izplačil, torej ni (več) imela pravno veljavnega naslova za razpolaganje s premoženjem oškodovane družbe. Obdolženka je imela možnost dejanskega razpolaganja s premoženjem oškodovane družbe, vendar ji to ni bilo zaupano v zvezi z njeno zaposlitvijo, zato niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe. V obtožnem aktu opisano obdolženkino protipravno razpolaganje s sredstvi oškodovane družbe pa predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, zato odločitev o zavrženju obtožnega predloga iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, ni bila pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003059
ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - razdružitev solastnine - izvedenec gradbene stroke - izvedensko mnenje - ocena vrednosti nepremičnine - nedopustne pritožbene novote
Ker se je sodišče pri oceni vrednosti nepremičnine naslonilo na ugotovitve sodnega izvedenca, glede katerega predlagatelja v pritožbi izrecno izpostavljata, da v celoti sprejemata njegovo mnenje, posledično pomisleka v pravilnost izpodbijanega zaključka ne vzbudita.
podlage odškodninske odgovornosti - sokrivda - prispevek oškodovanca - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine za strah
Pravilna je ocena, da reakcije zapustnika, ki je v tožnico vrgel vedro in jo s tem poškodoval, ni moč niti delno opravičiti z njenim ravnanjem (kljub opozorilom naj bi točila preveč vode). Z nasiljem ni dopustno reagirati na nesoglasja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za razpis naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Pravdni stranki morata v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno predlagati. V vlogi podan dokazni predlog za zaslišanje stranke ne šteje za zahtevo za razpis in izvedbo naroka.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek z naroka - izločitev sodnika
Drugi odstavek 115. člena ZPP predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče ugodi prošnji za preložitev naroka zaradi bolezni, ne ureja pa posledic v primeru, ko sodišče prošnji ne ugodi. Te posledice so urejene v drugih členih zakona in so odvisne od procesnega položaja predlagatelja preložitve.
Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da izpoved priče ne bi uspela omajati dokazov tožeče stranke, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004715
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 152, 163, 163/3, 163/4. ZFPPIPP člen 20, 261, 263, 383, 408, 408/1, 409. OZ člen 312, 312/1, 312/2.
nastanek terjatve za plačilo stroškov - osebni stečaj - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odpust obveznosti - materialnopravni pobot - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - učinkovanje pobotne izjave
Terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča o stroških.
V primeru, ko o stroškovni terjatvi odloči že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa to odločitev potrdi oziroma zgolj zniža višino z odločbo sodišča prve stopnje že odmerjenih stroškov, obveznost povrnitve stroškov nastane že z odločbo sodišča prve stopnje in ne šele z odločbo sodišča druge stopnje. Nastanek terjatve je namreč potrebno razlikovati od izvršljivosti terjatve, ki nastopi s pravnomočnostjo odločitve in iztekom paricijskega roka.
Pobotanje medsebojnih terjatev med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom nastopi avtomatično, na podlagi zakona, v trenutku začetka stečajnega postopka. Pobotna izjava torej ni potrebna. Na pobot terjatev po 261. členu ZFPPIPP pa tudi ne vpliva kasnejši odpust obveznosti, saj ta učinkuje zgolj na (del) terjatve, ki v trenutku pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti obstajajo.
Materialnopravno pobotanje v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, upoštevajoč meje pravnomočnosti sodb, s katerima sta ti terjatvi nastali, učinkuje od dneva, ko je dolžnica dala pobotno izjavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00004593
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 171, 179, 182.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba glave - poškodba rame - poškodba kolena - umetna koma - invalidnost - hud primer po fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - tuja pomoč - medsebojna pomoč zakoncev - mesečna renta
Narava in način izvajanja tekme v supermotu ustrezata pravnemu standardu nevarne dejavnosti.
Okoliščine, da si je tožnik sam izbral mesto na koncu izletne cone, da se je tožnik s tem, ko se je postavil na to mesto, moral zavedati velike možnosti nastanka škode (kot strokovnjak za supermoto dirke in dolgoletni funkcionar bi se moral zavedati, da je na ovinkih proge, na koncu izletne cone največja nevarnost, da voznik izgubi nadzor nad vozilom), da je tožnik kot predsednik žirije, ki je bil dolžan pregledati skladnost proge z licenco, na morebitne pomanjkljivosti moral sam opozoriti, potrjujejo pravilnost sodbe in njenega ovrednotenja tožnikovega soprispevka (30 %). Dokazni postopek ni pokazal, da bi si tožnik izbral mesto, na katerega bi bil prepovedan dostop (tudi njemu kot funkcionarju), temveč nasprotno, da si je tožnik prosto izbiral mesta, na katerih je želel opravljati svoje delo, z omejitvijo, da je dolžan poskrbeti za lastno varnost. Nezadostna skrb za lastno varnost je ustrezno ovrednotena v ocenjenem soprispevku tožnika.
Na podlagi 34. člena SPZ, ki opredeljuje obseg varstva, ki ga je upravičen zahtevati posestnik v primeru izkazanega motenja, lahko sodišče toženi stranki naloži tudi vzpostavitev prejšnjega stanja. Vendar pa to lahko stori le v primeru, če je to potrebno zaradi varstva pred nadaljnjim motenjem. V konkretnem primeru, ko je pot kljub neutrjeni podlagi in nenasutju peska po odstranitvi robnikov in nasutju zemlje prevozna kot je bila pred motenjem, ni potrebe, da bi sodišče tožencema v smislu 34. člena SPZ naložilo, da nasutje tudi utrdita in posujeta s peskom. Vztrajanje pri popolni vzpostavitvi prejšnjega stanja bi bilo v nasprotju z namenom določbe 34. člena SPZ in bi pomenilo tudi nepotreben in s tem pretiran poseg v lastninsko pravico prve toženke.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je negativni ugotovitveni zahtevek, da tožena stranka ni imela pravice tožeči stranki izstaviti navedenih računov in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila navedenih računov, v celoti vsebovan v dajatvenem zahtevku - v kondemnatornem delu sklepa o izvršbi s katerim je sodišče dolžniku naložilo, da mora plačati upniku v sklepu o izvršbi navedeno terjatev in bi zato odločanje o tem ugotovitvenem zahtevku pomenilo ponovno sojenje o istem zahtevku. Pritožbeno stališče tožeče stranke, da v tem obravnavanem delu zahtevka v tem sporu in v zadevi VL 126823/2013 nista identična, je sicer pravilno, saj pomeni dajatvena tožba nekaj več kot ugotovitvena. Če ima ugotovitveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, ima dajatveni zahtevek za cilj ugotovitev pravice ali pravnega razmerja in obsodbo toženca na izpolnitev obveznosti. Vsebuje torej ugotovitveno in izpolnitveno povelje. Zato z vložitvijo dajatvene tožbe ugotovitveni interes odpade in negativna ugotovitvena tožba ni dopustna. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena in jo je bilo kot takšno zavrniti (člen 353 ZPP).
Drugače pa velja glede nadaljnjega tožbenega zahtevka tožeče stranke na ugotovitev, da tožena stranka nima pravice izstavljati nobenih računov za storitve varovanja ali kakšnih drugih storitev, saj da tožena stranka kot upnica s tožečo stranko kot dolžnico ni v nobenem pravno poslovnem ali pravnem razmerju in da nima pravice od tožeče stranke uveljavljati plačila takšnih računov (drugi del zahtevka v prvem odstavku točke II. izreka in v drugem odstavku, kolikor se ta ne nanaša na zgoraj že navedene račune z dne 10. 12. 2012). V tem primeru pa je pritrditi tožeči stranki, da omenjena predhodna dajatvena tožba - v obravnavanem primeru kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ne preprečuje naknadne vložitve ugotovitvene tožbe, saj gre pri zahtevku iz te ugotovitvene tožbe za ugotovitev (ne)obstoja celotnega pravnega razmerja in ne le pravnega razmerja zajetega z zgoraj navedenimi računi.
pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - ukinitev služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti
Služnostna pot je bila priposestvovana, in ne obstajajo pogoji za njeno ukinitev.
Četudi je v obdobju, kot ga zatrjuje toženec, dejansko prišlo do določene večletne prekinitve služnosti, je bil proces "osvoboditve služnosti" prekinjen z vnovičnem izvrševanjem služnosti s strani kosca v letu 2014. Proces ukinitve služnosti namreč prekine vsaka ponovna izvršitev služnosti.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ob po sodišču prve stopnje pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o načinu vožnje obeh udeležencev in okoliščinah, v katerih je prišlo do prometne nezgode, ki temeljijo zlasti na strokovnih zaključkih izvedenca v izvedenskem mnenju, je tako materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje o izključni odgovornosti zavarovanca tožene stranke za tožniku v obravnavanem škodnem dogodku nastalo premoženjsko škodo po prvem odstavku 154. člena OZ pravilna.