Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.
začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - otrokova korist
Na podlagi toženkine izpovedbe in predloženih dokazil je sodišče utemeljeno verjelo toženki, da se otrok težko prilagaja spremembam in prav to je razlog za določitev manjšega obsega stikov s tožnikom, kot jih je predlagal v začasni odredbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi stiki v večjem obsegu za otroka pomenili psihično obremenitev, kar pa mu ni v korist, in je s tem tudi odgovorilo na vprašanje, ali so otrokove težave pogojene z izvajanjem stikov med tožnikom in mladoletnim A.
Na podlagi 34. člena SPZ, ki opredeljuje obseg varstva, ki ga je upravičen zahtevati posestnik v primeru izkazanega motenja, lahko sodišče toženi stranki naloži tudi vzpostavitev prejšnjega stanja. Vendar pa to lahko stori le v primeru, če je to potrebno zaradi varstva pred nadaljnjim motenjem. V konkretnem primeru, ko je pot kljub neutrjeni podlagi in nenasutju peska po odstranitvi robnikov in nasutju zemlje prevozna kot je bila pred motenjem, ni potrebe, da bi sodišče tožencema v smislu 34. člena SPZ naložilo, da nasutje tudi utrdita in posujeta s peskom. Vztrajanje pri popolni vzpostavitvi prejšnjega stanja bi bilo v nasprotju z namenom določbe 34. člena SPZ in bi pomenilo tudi nepotreben in s tem pretiran poseg v lastninsko pravico prve toženke.
motenjska tožba - motenje posesti - motilno ravnanje - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti - pravni interes
Neutemeljene so pritožbene navedbe toženke, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovitveni tožbeni zahtevek zavreči. Res je, da novejša sodna praksa in teorija zavračata ugotovitvene dele tožb v postopkih motenja posesti kot nepotrebne. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je ugodilo tudi ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, saj bi drugače druga točka tožbenega zahtevka, s katero tožnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, ostala nedoločena. Dajatveni zahtevek namreč ni določen glede lokacije, na kateri se zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja.
ZZZDR člen 1, 78, 123, 123/2, 129, 129a, 131c. ZPP člen 8, 107, 107/1, 188, 188/2, 189, 189/3, 408, 408/1, 408/2, 417, 417/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8.
tožba za razvezo zakonske zveze - nasprotna tožba - litispendenca - identiteta zahtevkov - določitev preživnine za otroka - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - zastopanje otroka - polnoletnost otroka - polnoletnost nastopila med postopkom - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - nemožnost uporabe skupnega premoženja - stanovanje - uporabnina
S polnoletnostjo sina toženka ni (več) aktivno legitimirana, da zahteva od tožnika plačilo preživnine za sina. Okoliščina, da sin ni odgovoril na poziv sodišča, ali vstopa v pravdo, zanj nima nobenih pravnih posledic, ker je s polnoletnostjo pridobil vsa procesna upravičenja, kar pomeni, da le on lahko tožbo umakne, ali pa vztraja pri tožbenem zahtevku, ki ga lahko tudi spremeni.
Premoženjski spor med staršema glede (uporabe) skupnega premoženja je relevantna okoliščina le glede ugotavljanja materialnih zmožnosti (posameznega) starša, ni pa pravna podlaga za izključitev preživninske obveznosti starša, ki zatrjuje, da skupnega premoženja ne more uporabljati.
Pravila 27. poglavja ZPP, ki se uporabljajo v sporih med starši in otroki, ne izključujejo litispendence kot procesnega instituta.
Ker je tožnik v tožbenem zahtevku predlagal, da se mu določi preživninska obveznost od pravnomočnosti sodbe, je pravica toženke terjati preživnino za otroka pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje vezana na datum vložitve nasprotne tožbe.
Ob srečanju zastopnikov pravdnih strank je tožeča stranka toženi stranki izročila osnutek pogodbe s Splošnimi pogoji in cenikom. Osnutka pogodbe tožena stranka ni podpisala nikoli, pač pa je po elektronski pošti 17. junija 2011 tožeči stranki poslala oglas za objavo. Odposlanja oglasa, ob tem, da je toženi stranki cena storitev tožeče stranke bila že poznana, ker je bila navedena v ceniku in v osnutku pogodbe, pa si ni mogoče razložiti drugače, kot sklepčno dano naročilo za objavo oglasa.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ. Predpostavko obogatitvenega zahtevka predstavlja obstoj prikrajšanja tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Že iz ugotovitev, (1) da objekt predstavlja črno gradnjo in (2) da ima zgolj toženčeva nepremičnina dostop do vode in elektrike, izhaja prepričljiv zaključek, da tožnikovega dela objekta v spornem obdobju ni bilo mogoče tržiti.
Upoštevajoč ugotovljene okoliščine na eni in drugi strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja mladoletnega B. B. treba porazdeliti tako, da tožnik krije okoli 2/3, toženka pa približno 1/3 potrebnih sredstev za njegovo preživljanje.
odgovornost drugih za mladoletnika - odškodninska odgovornost šole - dolžna skrbnost šole - dolžno nadzorstvo kot pravni standard - padec na smučišču - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Standard dolžne skrbnosti ne zahteva, da bi morali profesorji ves čas nadzirati dogajanje ob izteku smučišča, kot tudi ne zahteva, da bi morali profesorji najmanj smučati za dijaki (in ne pred njimi ali čakati v kavarni ob smučišču).
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaza - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neopravičen izostanek z naroka - izločitev sodnika
Drugi odstavek 115. člena ZPP predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče ugodi prošnji za preložitev naroka zaradi bolezni, ne ureja pa posledic v primeru, ko sodišče prošnji ne ugodi. Te posledice so urejene v drugih členih zakona in so odvisne od procesnega položaja predlagatelja preložitve.
Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da izpoved priče ne bi uspela omajati dokazov tožeče stranke, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003171
ZPP člen 408, 408/1, 414.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna preživnina - pogoji za izdajo začasne odredbe - pritožbene novote v postopku iz razmerij med starši in otroki
Začasna odredba je izjemno sredstvo ter jo sodišče izda le tedaj, ko ugotovi, da brez nje otroku preti nastanek težko nadomestljive škode ali da bo prišlo do nasilja.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
preživnina za otroka - izredna denarna socialna pomoč - drugi dohodek
Iizredna denarna socialna pomoč predstavlja prejemek, ki se lahko dodeli samski osebi ali družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti, upravičenec pa je denarno socialno pomoč tudi dolžan uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.
Glede na namen izredne denarne socialne pomoči po presoji pritožbenega sodišča torej ne gre za prejemek, ki ga je upoštevati kot prihodek tožnice na način, kot se zavzema pritožba, saj ne gre za denarni prejemek, ki bi bil rezultat pridobitnih zmožnosti tožnice, ampak je vezan na pridobivanje sredstev za premostitev položaja materialne ogroženosti oziroma pokritja izrednih stroškov za preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine upravičenec ne more pokriti iz razlogov, na katere ne more ali ni mogel vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00003537
ZZZDR člen 133. ZPP člen 216.
verzijski zahtevek - povrnitev izdatkov za preživljanje - izdatki zaradi preživljanja otroka - prosti preudarek - odločanje sodišča po prostem preudarku
Na podlagi verzijskega zahtevka po 133. členu ZZZDR je tožnik upravičen le do povračila izdatkov za preživljanje, pri čemer je treba izhajati iz istih okoliščin, ki so upoštevne pri določitvi preživnine. Povračilo izdatkov oziroma vrednosti vzgoje in varstva, ki jo je nudil otroku, dokler je veljal za njegovega očeta, tožniku na podlagi navedene določbe posebej ne gre.
SPZ člen 9, 44, 213, 213/1, 219, 219/1, 223. ZZK-1 člen 3, 19.
določen izrek - pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - izvrševanje stvarne služnosti - identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe - natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti - potek služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - omejitev priposestvovanja - dobra vera - prenehanje služnosti - namen uporabe služnostne poti
Označba nepremičnin s prejšnjimi ID znaki ne vzbuja nikakršnega dvoma v njihovo identiteto, saj sta številka katastrske občine in številka parcele ostali isti. Izrek je zato razumljiv in določen, če bo pri zemljiškoknjižni izvedbi sodbe prišlo do zapletov, pa bo lahko sodišče prve stopnje zapis ID znakov kadarkoli uskladilo s popravnim sklepom.
Z ugotovljenega načina uporabe poti s strani tožnice in njenega pravnega prednika je razvidno, da njuna uporaba ni bila omejena na posamezne občasne in naključne prehode in prevoze. Pot sta uporabljala redno, zaznavno, ponavljajoče se, ob relativno točno določenem času in za točno določen namen; res pa je, da sta bila pogostost in obseg uporabe pogojena s potrebami gospodujoče nepremičnine, ki je travnik. Takšna uporaba po vsebini ustreza stvarni služnosti.
stroški izvršilnega postopka - upravičenost do povračila stroškov - potrebni izvršilni stroški - izvršba z rubežem premičnin
Ker so bile pri ponovnem rubežu poleg premičnin, ki so bile že predhodno zarubljene, na novo zarubljene nekatere druge (nove) premičnine, so bili zato stroški navedenega izvršilnega dejanja potrebni in je upnik upravičen do njihovega povračila.