začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - otrokova korist
Na podlagi toženkine izpovedbe in predloženih dokazil je sodišče utemeljeno verjelo toženki, da se otrok težko prilagaja spremembam in prav to je razlog za določitev manjšega obsega stikov s tožnikom, kot jih je predlagal v začasni odredbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi stiki v večjem obsegu za otroka pomenili psihično obremenitev, kar pa mu ni v korist, in je s tem tudi odgovorilo na vprašanje, ali so otrokove težave pogojene z izvajanjem stikov med tožnikom in mladoletnim A.
izjava o umiku pritožbe - sklenitev zunajsodne poravnave - stroški
Če pritožnik umakne pritožbo, sodišče le ugotovi, da je pritožba umaknjena. Ker sta se stranki odločili, da vsaka stranka krije svoje stroške in to zapisali v zunajsodno poravnavo, je odločeno v skladu s tem.
Določbo 198. člena OZ je treba razumeti v povezavi s 190. členom OZ. Predpostavko obogatitvenega zahtevka predstavlja obstoj prikrajšanja tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje mora biti vselej konkretno in realno. Že iz ugotovitev, (1) da objekt predstavlja črno gradnjo in (2) da ima zgolj toženčeva nepremičnina dostop do vode in elektrike, izhaja prepričljiv zaključek, da tožnikovega dela objekta v spornem obdobju ni bilo mogoče tržiti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004715
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 152, 163, 163/3, 163/4. ZFPPIPP člen 20, 261, 263, 383, 408, 408/1, 409. OZ člen 312, 312/1, 312/2.
nastanek terjatve za plačilo stroškov - osebni stečaj - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odpust obveznosti - materialnopravni pobot - pobotanje s pravnomočno ugotovljeno terjatvijo - učinkovanje pobotne izjave
Terjatev iz naslova povračila pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča o stroških.
V primeru, ko o stroškovni terjatvi odloči že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa to odločitev potrdi oziroma zgolj zniža višino z odločbo sodišča prve stopnje že odmerjenih stroškov, obveznost povrnitve stroškov nastane že z odločbo sodišča prve stopnje in ne šele z odločbo sodišča druge stopnje. Nastanek terjatve je namreč potrebno razlikovati od izvršljivosti terjatve, ki nastopi s pravnomočnostjo odločitve in iztekom paricijskega roka.
Pobotanje medsebojnih terjatev med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom nastopi avtomatično, na podlagi zakona, v trenutku začetka stečajnega postopka. Pobotna izjava torej ni potrebna. Na pobot terjatev po 261. členu ZFPPIPP pa tudi ne vpliva kasnejši odpust obveznosti, saj ta učinkuje zgolj na (del) terjatve, ki v trenutku pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti obstajajo.
Materialnopravno pobotanje v skladu z določbami Obligacijskega zakonika, upoštevajoč meje pravnomočnosti sodb, s katerima sta ti terjatvi nastali, učinkuje od dneva, ko je dolžnica dala pobotno izjavo.
Adekvatnost posledic škodnega dejanja je lahko relevantna le pri ugotavljanju vzročne zveze v razmerju do škodnega dogodka, ne pa tudi v razmerju do konkretno nastale škode. Odgovorna oseba mora oškodovanca sprejeti takega, kot je. Pri oškodovancu bi se z leti zagotovo pojavile določene zdravstvene težave zaradi bolezenskih sprememb na vratni hrbtenici; da bi zaradi teh ohromel, pa toženec ne zatrjuje in takšna možnost niti iz izvedenskega mnenja ne izhaja. Toženec zato odgovarja tudi za posledice oškodovančevih degenerativnih sprememb, ki jih je škodni dogodek izzval.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prezadolženost - nelikvidnost - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora tožeča stranka izkazati konkretno subjektivno ravnanje tožene stranke, zaradi katerega bi bila onemogočena ali precej otežena bodoča izvršba, ter da tega ni uspela. V pritožbi se neutemeljeno sklicuje na zatrjevano nelikvidnost in prezadolženost tožene stranke.
Kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je sodišče vsebini dogovora, ki je bil sklenjen med pravdnima strankama, pripisalo drugačno vsebino, kot jo je ta imel in kakršno sta zatrjevali stranki, saj gre pri tem lahko (v pogledu postopkovnih kršitev) le za očitek, da je sodišče kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003282
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 88. ZPP člen 154.
postopek za določitev nujne poti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - denarna kazen - narok v postopku zavarovanja terjatev - stroški postopka zavarovanja
Skladno z določili ZIZ mora postopek zavarovanja, kamor spada tudi postopek za zavarovanje nedenarne terjatve z izdajo začasne odredbe, potekati hitro že iz razloga, da se strankam zagotovi nujno potrebno začasno zavarovanje, in narok ni obligatoren.
Postopek v zvezi z začasno odredbo je samostojni postopek znotraj nepravdnega postopka, zato je skladno z določili ZIZ dopustno odločati o stroških, ki nastanejo v postopku za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003059
ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - razdružitev solastnine - izvedenec gradbene stroke - izvedensko mnenje - ocena vrednosti nepremičnine - nedopustne pritožbene novote
Ker se je sodišče pri oceni vrednosti nepremičnine naslonilo na ugotovitve sodnega izvedenca, glede katerega predlagatelja v pritožbi izrecno izpostavljata, da v celoti sprejemata njegovo mnenje, posledično pomisleka v pravilnost izpodbijanega zaključka ne vzbudita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/2, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - predlog za razpis naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank
Pravdni stranki morata v postopku v sporu majhne vrednosti izvedbo naroka izrecno predlagati. V vlogi podan dokazni predlog za zaslišanje stranke ne šteje za zahtevo za razpis in izvedbo naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00003294
SZ-1 člen 28, 31, 31/1. OZ člen 190, 199, 275. SPZ člen 68, 115. ZPP člen 180, 285.
upravnik - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - ključ delitve - trditvena podlaga - sklicevanje na listine - stroški upravljanja - stroški obratovanja - verzija - poslovodstvo brez naročila
Čim je tožena stranka ugovarjala izračunu posameznih postavk stroškov in posledično poziv sodišča v okviru materialno procesnega vodstva v tej smeri ni bil potreben, bi tožeča stranka morala navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko za vsako postavko vtoževanega računa. Tožeča stranka bi torej morala v svoji trditveni podlagi metodo izračuna posameznega stroška aplicirati na konkretno vtoževane stroške in se ne zgolj sklicevati na obširno listinsko dokumentacijo v obliki razdelilnikov. Šele v takem primeru bi sodišče lahko opravilo preizkus pravilnosti obračuna med strankama spornih stroškov.
Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zahteve ni zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni bila neupravičeno obogatena, temveč iz razloga, ker zatrjevane obogatitve zaradi pomanjkljive trditvene podlage po višini ni moglo preveriti.
odgovornost drugih za mladoletnika - odškodninska odgovornost šole - dolžna skrbnost šole - dolžno nadzorstvo kot pravni standard - padec na smučišču - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Standard dolžne skrbnosti ne zahteva, da bi morali profesorji ves čas nadzirati dogajanje ob izteku smučišča, kot tudi ne zahteva, da bi morali profesorji najmanj smučati za dijaki (in ne pred njimi ali čakati v kavarni ob smučišču).
Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih navedb, ki niso konkretizirane, saj je namen pritožbe, da določno opozori na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zmotno in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava v izpodbijani sodbi, tako da se lahko pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov opredeli in z njimi ali soglaša ali jih kot neutemeljene zavrne. Če konkretiziranosti ni, potem pritožba ne more pričakovati cilja, ki ga zasleduje vsaka pritožba - ugodnejše rešitve sporne zadeve za pritožnika.
Izrecnega dogovora med pravdnima strankama, da mora prvotožena stranka opozoriti tožečo stranko, da se zavarovalna pogodba izteka, ni bilo. Zavarovalni zastopniki takšne izrecne zakonske dolžnosti nimajo in bi prvotožena stranka imela obveznost le, če bi se tako izrecno zavezala tožeči stranki, vendar se ni.
Po določbi 217. člena ZZavar z naslovom Obveznosti zastopnika in odgovornost zavarovalnice dolžnost obveščanja ni predpisana, za razliko od ureditve po 222.členu ZZavar, kjer je to izrecno določeno.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - običajen način poslovanja
Če je običajni način poslovanja tožene stranke, da od kupca sprejme predujem in šele nato dobavi vozilo, kar stori brez zavarovanja plačil, v tem ni takšnega dolžnikovga odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sicer noben subjekt ne bi mogel redno opravljati svoje dejavnosti, ker bi mu jo lahko upniki tako preprečili z začasnimi odredbami. Trditve o slabem poslovanju, blokiranem transakcijskem računu niso subjektivna nevarnost, da bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.
Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.
Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.
spori majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - stroški - priglasitev stroškov - konec postopka zunaj obravnave
Do zaključka postopka izven obravnave je prišlo ne le zaradi soglasja toženke, da se obravnavi v smislu 279.a členu ZPP odpoveduje, ampak zaradi soglasja obeh pravdnih strank. Da bo tudi tožnica dala takšno soglasje, pa toženka ni mogla vedeti, niti ni bila dolžna na to vnaprej računati. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 163. člena ZPP je bila zato upravičena zahtevati povrnitev stroškov v 15 - tih dneh od prejema sodbe.
Očitno je bilo predvideno, da bo vsaka objava predstavljala svoj posel oziroma da bo tožena stranka posamezno objavo oglasa plačala sproti, zaradi česar je tožeča stranka sproti izdajala tudi v tem postopku vtoževane račune z jasno določenimi roki plačila. Plačilna obveznost tožene stranke tako, v nasprotju z njenimi pritožbenimi trditvami, ni nastala šele po objavi in prevzemu vseh dvanajstih oglasov, temveč je nastala s prevzemom posameznega oglasa. In ker je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je tožena stranka prevzela 11 oglasov (računov, s katerimi so bili zaračunani, ni zavrnila, niti jih v roku 8 dni ni reklamirala, prav tako ni grajala samih oglasov), je vsled navedenega teh 11 oglasov tudi dolžna plačati. Nesporno je namreč, da jih do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje še ni. Opustitev objave enega oglasa ne pomeni, da ostalih enajstih ni dolžna plačati.
SPZ člen 212, 222, 223. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
konfesorna tožba - služnostna pravica - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - ukinitev stvarne služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje
Odločitev o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi v preostalem delu glede prenehanja služnostne pravice hoje po parc. št. 47/2, k. o. ..., je odvisna od tega ali je stvarna služnost hoje postala nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali pa so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Tožena stranka je glede tega zatrjevala oboje. Prvostopenjsko sodišče pri odločanju o zahtevku na prenehanje služnosti hoje vseh navedenih okoliščin zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni presojalo. Zato je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožene stranke in odločitev o zavrnitvi njenega nasprotnega tožbenega zahtevka v tem delu razveljavilo.