slovenska jurisdikcija - mednarodna pristojnost - zavrženje tožbe - sporazum o krajevni pristojnosti
Tožena stranka s pritožbo uveljavlja zahtevo, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva odstopi Gospodarskemu sodišču v Beogradu kot stvarno in krajevno pristojnemu za sojenje v tej pravdni zadevi, kar pomeni, da po nastanku novih okoliščin z osamosvojitvijo Slovenije smiselno uveljavlja, da ni pristojno za sojenje sodišče v Kranju, ampak sodišče v Beogradu. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ugotavljati, ali je za odločitev v sporu pristojno ali ne, glede na to, da je po osamosvojitvi Slovenije zadeva postala spor z mednarodnim elementom. Ugotavljati bi torej moralo, ali je za odločitev o sporu pristojno slovensko sodišče in če bi ugotovilo, da ni, bi se moralo po uradni dolžnosti izreči za nepristojno, razveljaviti med postopkom opravljena dejanja in zavreči tožbo in s tem uporabiti pravilno 3. odst. 16. člena ZPP. Sicer pa bi moralo pristojnost slovenskega sodišča, sprejeti in nadaljevati postopek ter meritorno odločiti.
Pravni naslednici bivše SFRJ glede sklenjenih mednarodnih pogodb sta tako Republika Slovenija kot Republika Hrvatska. Zato glede na haaško konvencijo o civilnem postopku, ki jo je sklenila bivša SFRJ tudi državljanom Republike Hrvatske pred sodišči v Republiki Sloveniji ni potrebno plačevati varščine za pravdne stroške.
ZPP (1977) člen 27, 58, 58/3, 70, 492. ZUKZ člen 46, 49, 49/2, 54, 55.
sporazum o krajevni pristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine - krajevna pristojnost
Sporazum o krajevni pristojnosti, sklenjen med pravdnima strankama, od katerih ima ena sedež v Republiki Sloveniji, druga pa v eni od bivših jugoslovanskih republik, pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ne predstavlja sporazuma o pristojnosti slovenskih sodišč v smislu 2. odst. 49. člena ZUKZ. Če v ZUKZ ni izrecne določbe o pristojnosti slovenskega sodišča za določeno vrsto spora, je slovensko sodišče lahko pristojno, če njegova pristojnost izvira iz določb ZPP o krajevni pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v ZUKZ ni naveznih okoliščin za pristojnost slovenskega sodišča v konkretnem sporu, ni pa ugotavljalo, ali ni morda po določbah ZPP o krajevni pristojnosti podana pristojnost slovenskega sodišča.
spor z mednarodnim elementom - sporazum o krajevni pristojnosti - - sporazum o derogaciji - sporazum o prorogaciji
Sporazum o pristojnosti tujega sodišča je treba vedno presojati po dveh pravnih redih: tisti del, s katerim je izključena pristojnost enega sodišča pa pravu države tega sodišča, tisti del, s katerim je dogovorjena pristojnost drugega sodišča, pa po pravu države tega drugega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00245
ZIP člen 38, 38/4, 38, 38/4. ZUDE člen 8, 8.
izvršilni predlog - izvršilni naslov
Sodišče dovoli izvršbo po predlogu, v katerem upnik izrazi terjatev v tolarjih, čeprav je izvršilni naslov glasi na din in je izvršilni naslov postal pravnomočen po nastopu veljavnosti 8. člena Zakona o uporabi denarne enote, tožnik pa ni spremenil terjatve iz dinarjev v tolarje. Že v tožbi navedeni znesek v din se šteje za terjatev v tolarjih in je potrebno šteti, da je tudi v odločbi terjatev izražena v tolarjih.
Če je bila kupoprodajna pogodba sklenjena med prodajalcem, ki ima sedež v Republiki Italiji in kupcem, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, pa je ponudbo dal prodajalec, je treba uporabiti italijansko pravo.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - regresni zahtevek
Tudi če gre za spor o regresnem zahtevku iz naslova povračila škode zoper regresnega dolžnika po 2. odstavku 53. člena ZUKZ, je mednarodna pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji podana le, če gre za spor iz nepogodbene odškodninske odgovornosti, ne pa tudi, če gre za spor za povračilo škode zaradi kršitve pogodbe.
Če sta država, v kateri ima sedež tožnik, in država, v kateri ima sedež toženec, podpisali konvencijo, ki oprošča tožnika plačila tožniške varščine, sodišče ni dolžno preverjati, ali je podana tudi dejanska vzajemnost.