ZPP (1977) člen 27, 492, 27, 492. ZOR člen 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1, 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1.
bančna garancija brez ugovora - pisni poziv - pristojnost slovenskega sodišča - kraj izpolnitve pogodbe
Če v bančni garanciji s klavzulo "na prvi pisni poziv" ni naveden čas njene veljavnosti, garancija ne ugasne v trenutku zapadlosti z njo zavarovanega dolga, ampak upravičenec lahko zahteva njeno izpolnitev od takrat dalje vse do izteka zastaralnega roka. Če pred vložitvijo tožbe upravičenec ni pisno pozval banke na plačilo, se za tak poziv šteje tožba. Kadar ima posojilodajalec sedež v Republiki Sloveniji, je za gospodarski spor na vrnitev posojila in solidarno na plačilo po bančni garanciji, s katero je bila zavarovana terjatev na vrnitev posojila, glavni dolžnik in garancijska banka pa imata sedeža v tujini, pristojno slovensko sodišče.
1. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe mora sodišče, v zvezi z ugovorom nasprotne udeleženke, ugotoviti, ali je bila nasprotna udeleženka seznanjena s postopkom, tako da ji je bilo vabilo ali kakšno drugo sodno pisanje osebno vročeno (88. čl. ZUKZ). Ugotovitev, da nasprotna udeleženka ni sodelovala v postopku pred tujim sodiščem, ker je bila na počitnicah, ne zadostuje.
2. Tuje sodne odločbe, izdane po konvenciji, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija, sodišče ne presoja z vidika izpolnjevanja predpostavk po ZUKZ, temveč le ugotavlja, ali je odločba izdana v skladu s konvencijo.
Če tožbeni zahtevek tuje (pravne) osebe temelji na pogodbi z domačo (pravno) osebo in ni verjetno, da bi tuje pravo glede tako dogovorjene obveznosti (na plačilo provizije po pogodbi o trgovskem zastopanju) vsebovalo kakšno drugačno določbo od slovenskega prava, tožena stranka pa v postopku (niti na prvi stopnji niti v pritožbi) česa takega sploh ni trdila, pritožba zoper sodbo ni utemeljena, tudi če sodba prve stopnje sicer nima razlogov o tem, zakaj je sodišče uporabilo domače pravo. Če tuja (pravna) oseba vloži tožbo proti domači (pravni) osebi pri slovenskem sodišču in ne zahteva uporabe tujega prava, tožena stranka pa uporabi domačega prava ne ugovarja, je mogoče sklepati na molče izraženo voljo strank za uporabo domačega prava.
Ob ugotovitvi, da teče spor o istem zahtevku in med istima pravdnima strankama pred tujim sodiščem, je treba upoštevati določbo 80. čl.
Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 43/82), ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 4. člena citiranega ustavnega zakona, in po kateri je lahko spor pred tujim sodiščem ob določenih pogojih le podlaga za prekinitev postopka, ni pa mogoče iz tega razloga tožbe zavreči.
ZUKZ člen 20, 20-1, 24. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13.
uporaba tujega prava - razlogi sodbe
Če okoliščine kažejo, da bi bilo treba v sporu z mednarodnim elementom uporabiti tuje pravo, sodišče prve stopnje pa je uporabilo slovensko pravo, za kar ni navedlo razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
ZUKZ člen 28, 28/1, 46, 46/1. ZPP (1977) člen 7, 7/1, 8, 7, 7/1, 8.
uporaba prava v odškodninskem sporu - pristojnost slovenskega sodišča - dejstva - dokaz
Tudi če bi bilo res treba uporabiti tuje pravo, ki ima drugačne materialne določbe, pa je za odločanje o sporu pristojno slovensko sodišče. Po slovenskem procesnem zakonu pa je dejstva treba dokazati.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - spor iz premoženjskih razmerjih - sedež pravne osebe - dogovor o krajevni pristojnosti
81. člen Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v dol. razmerjih določa, da so za oceno pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji v premoženjskih razmerjih s mednarodnim elementom odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko pravda prične teči. Za sospornike velja pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih.
Po Haaški konvenciji o civilnem sodnem postopku iz leta 1954 in Konvenciji o olajšanju mednarodnega pristopa k sodišču, tujcem in osebam brez stalnega bivališča v državi pogodbenici, pred sodiščem druge pogodbenice, ni potrebno plačevati varščine za pravdne stroške.
ZPP (1977) člen 27, 58, 58/3. ZMZP člen 54, 55. ZOR člen 320.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - odškodninski spor - pogodbena odškodninska odgovornost
Sporazum o krajevni pristojnosti, sklenjen med pravdnima strankama, od katerih ima ena sedež v Republiki Sloveniji, druga pa v eni od bivših jugoslovanskih republik, pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ne predstavlja sporazuma o pristojnosti slovenskih sodišč v smislu 2. odst. 49. člena ZUKZ. Če v ZUKZ ni izrecne določbe o pristojnosti slovenskega sodišča za določeno vrsto spora, je slovensko sodišče lahko pristojno, če njegova pristojnost izvira iz določb ZPP o krajevni pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v ZUKZ ni naveznih okoliščin za pristojnost slovenskega sodišča v konkretnem sporu, ni pa ugotavljalo, ali ni morda po določbah ZPP o krajevni pristojnosti podana pristojnost slovenskega sodišča.
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 20, 20/2, 52, 52/1. ZUKZ člen 53, 53/1, 53/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode -
V sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče v Sloveniji po kraju nastanka škode, čeprav sta obe pravdni stranki tuji fizični ali pravni osebi.
izvršitev odločbe tujega sodišča - izvršilni naslov
Odločba tujega sodišča, ki jo je v ustreznem postopku priznalo slovensko sodišče, je izvršilni naslov po določilu 12. in 16. člena ZIP. Zato sodišče ne more presojati njene utemeljenosti.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.
Pristojnost na temelju premoženja velja za "prekomerno." Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, če se bo iz dolžnikovega premoženja tudi dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Zato, če utemeljuje tožnik pristojnost za svoj tožbeni zahtevek le na dejstvu, da je tožena stranka soustanoviteljica d. d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.
V primeru, ko je nastala terjatev pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in je sodišče izdalo sklep o izvršbi pred uveljavitvijo Zakona o denarni enoti Republike Slovenije ter o uporabi denarne enote Republike Slovenije, pravdni stranki pa sta pogodbo sklenili pred osamosvojitvijo Slovenije in se izstavljen račun glasi na dinarje, je sodišče utemeljeno prisodilo tožeči stranki terjatev v tolarjih in ne v HRD.
Izvršilno sodišče mora pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je utemeljen dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja v postopku pred tujim sodiščem.
litispendenca - postopek pred domačim in tujim sodiščem
Tudi v primeru, ko se ugotavlja, ali je domače ali tuje sodišče prej začelo s postopkom, se za začetek pravde pred domačim sodiščem šteje dan vročitve tožbe tožencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00230
ZUKZ člen 46, 46/1, 81. ZPP (1977) člen 16, 16/3, 27, 63, 70, 70/1. ZIP člen 21, 21/1, 21/2, 55, 55/1, 55/3, 55/4, 55a, 55a/2.
krajevna pristojnost - sodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - sporazum o krajevni pristojnosti - osamosvojitev RS - pristojnost slovenskega sodišča - navezne okoliščine
Z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 25.6.1991 je Republika Slovenija postala samostojna država. S tem dnem sta tožeča in tožena stranka postali subjekta različnih državnih pripadnosti. Vprašanja, sodišče katere države je pristojno odločati v sporu med njima, zato ni mogoče rešiti na podlagi sporazuma iz 70. člena ZPP. S sporazumom iz omenjenega zakonskega določila se lahko stranki spora dogovorita samo, da jima sodi na prvi stopnji sodišče, ki ni krajevno pristojno, ki pa ima svoj sedež v isti državi, v kateri ga ima tudi sodišče, ki bi sicer bilo krajevno pristojno za sojenje, če ne bi bilo omenjenega sporazuma.