ZZUKZ člen 49. MZPP člen 52, 52/1. ZPP člen 69, 69/3.
spor z mednarodnim elementom - prevozna pogodba - sporazum o pristojnosti tujega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - nakladnica
Ko gre za spor z mednarodnim elementom, je potrebno za vprašanje veljavnosti določila o pristojnosti, ki se nahaja na hrbtni strani nakladnice in ki določa, da je za rešitev spora pristojno italijansko sodišče, potrebno upoštevati ZMZPP. Ta določa, da se smeta stranki sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je podana izključna pristojnost slovenskega sodišča. Tak sporazum o pristojnosti pa skladno s 69/3 členom ZPP velja le, če je sklenjen v pisni obliki, zaradi česar zavezuje upravičenca iz nakladnice samo, če je naročnik prevoza oziroma oseba v njegovem imenu to nakladnico podpisala poleg ladjarja oziroma tožene stranke.
ZPP člen 165, 165-3, 365, 365-3, 165, 165-3, 365, 365-3. ZMZPP člen 90, 90/1, 91, 91/-1, 90, 90/1, 91, 91/-1.
tožniška varščina
Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali slovenski državljani v Republiki Hrvaški (prvotožnik je hrvaški državljan, drugotožeča stranka pa je pravna oseba s sedežem na Hrvaškem) niso dolžni dajati varščine. Sodišče prve stopnje pa je ugotavljalo, da so slovenski državljani oproščeni plačila varščine v Republiki Avstriji (državi toženca), kar za ta primer glede na že prej obrazloženo ni pomembno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL48259
ZPP člen 7, 212, 354/1. ZUKZ člen 19, 20.
spor z mednarodnim elementom - kreditna pogodba - avstrijsko pravo - obličnost - splošnih poslovni pogojev - pogodbena obrestna mera - kontokorentni obračun
Tožeča stranka mora dokazati, da je na podlagi splošnih pogojev upravičena do višje pogodbene obrestne mere in do drugačnega načina obračunavanja obresti, kot pa izhaja iz kreditne pogodbe.
ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. ZMZPP člen 88, 88/1, 94, 94/1, 88, 88/1, 94, 94/1.
postopek - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - učinek
Tuja sodna odločba je z domačo izenačena šele, če jo prizna sodišče v RS (1. odst. 94. čl. ZMZPP). Zato je treba šteti, da dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju RS ne učinkuje kot pravnomočna sodba. Vprašanje pravnomočno razsojene stvari se tako lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe. Ob takšnem izhodišču v konkretnem primeru 2. odst. 319. čl. ZPP ne pride v poštev.
ZPP člen 135, 135/1. Haška konvencija o civilnem postopku z dne 1. 3. 1954 člen 1, 2, 6. Pogodba med FLRJ in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu (1954) člen 14.
vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - jezik postopka - prevod - vročanje po diplomatski poti - vročanje po pošti
Vročitev sodnih pisanj tujcu v Avstriji se opravi po diplomatski poti s prevodom ali po pošti brez prevoda, če naslovnik pošto sprejme.
DELOVNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS01193
ZUKZ člen 81. ZPP (1977) člen 27, 65. Zakon o sodiščih združenega dela člen 24. ZPP člen 350, 350/2, 353.
spor iz delovnih razmerij - sodišče združenega dela - mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - delodajalec kot tuja pravna oseba - krajevna pristojnost - regres za letni dopust
Ker kolizijski zakon izrecno ne določa mednarodne pristojnosti v sporih iz delovnih razmerij, je mednarodna pristojnost sodišča Republike Slovenije skladno z 27. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki se je pri takratnih sodiščih združenega dela uporabljal smiselno na podlagi 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84), podana tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. ZPP/77 v 65. členu določa, da je v sporu iz delovnega razmerja, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (stalno prebivališče oz. sedež tožene stranke), pristojno tudi sodišče, na katerega območju bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na katerega območju je bilo sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec je namreč zavezan za plačilo regresa za letni dopust in je na njem dokazno breme, da dokaže, da je to svojo obveznost izpolnil.
ZPP člen 22, 22/1, 22, 22/1. ZMZPP člen 49, 49/1, 49, 49/1.
mednarodna pristojnost - pristojnost
Sodišče na dogovor strank o pristojnosti ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Po uradni dolžnosti pazi le na svojo mednarodno pristojnost.
Okoliščina, da tožena stranka ni dokazala dogovora, na katerega se sklicuje, ni razlog za ugotovitev, da je bil dosežen takšen dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka. Takšno izhodišče bi pomenilo, da je dokazno breme obrnjeno. To pa za konkretni primer ne drži. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati, da je bil dogovor o ceni posameznega, naknadno naročenega prevoza na ozemlju Slovenije takšen, da je njen zahtevek v tem delu v celoti utemeljen. CMR konvencija obrestne mere ne določa, denarni dolg pa je prinosnina, zaradi česar je treba šteti, da so učinki zamude za tožečo stranko nastopili na ozemlju Italije. Posebne okoliščine torej govorijo v prid stališču, da se uporabi italijansko pravo. Fotokopije italijanskega civilnega zakonika in Dekretov ministra za zaklad, za proračun in za gospodarsko načrtovanje, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, niso zadostna dokazila o vsebini tujega prava o višini obrestne mere.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
Kadar gre za razmerje z mednarodnim elementom (tožeča stranka je tuja pravna oseba), je treba uporabiti pravila mednarodnega zasebnega prava (t.im. kolizijska pravila), ki določajo, katero pravo je treba uporabiti za takšno pravno razmerje z mednarodnim elementom. Ta pravila pa vsebuje Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82, 72/82), ki je veljal v času, ko je civilno pravno razmerje med pravdnima strankama nastalo (4.6.1992).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL22503
ZKP člen 109, 133. KZ RS člen 125.
izvršitev tuje sodne odločbe - kazenska sodba - italijansko pravo - prenos izvršitve kazni - predčasno izpustitev s prestajanja kazni
Naše pravo (Kazenski zakonik - Uradni list RS 63/94 in 23/99 in Zakon o izvrševanju kazenski sankcij - Uradni list RS 22/2000) takšnega načina odobritve predčasnega odpusta s prestajanja kazni v takšni obliki kot ga to pozna italijansko pravo ne pozna, pozna pa institut pogojnega odpusta (109. člen KZ), pri izreku katerega pa se upoštevajo enaki razlogi (vedenje obsojenca med prestajanjem kazni). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na 125. člen KZ, pri tem pa ni upoštevalo, da je do spremenjenih okoliščin prišlo še v času v izvrševanja zaporne kazni v tujini - Republiki Italiji, ko je bila obsojencu z odločbami italijanskih sodišč odobreno predčasno izpustitev s prestajanja kazni. Dejstvo, da naše pravo takšnega instituta predčasne izpustitve na prostost ne pozna, pa ne more biti v škodo pravic obsojenca, saj bi to bilo v nasprotju tudi s temeljnimi načeli kazenskega prava. Prav to pa bi se zgodilo, če bi obsojencu, ki mu je bila postopku prenosa izvršitve kazni sicer izrečena enaka kazen kot v Republiki Italiji, ne bi pa domače sodišče upoštevalo tudi tistih odločb tujega sodišča, ki so obsojencu v postopku izvrševanja kazni omogočile pridobitev ugodnosti predčasne izpustitve.
tuja sodna odločba - res iudicata - skupno premoženje zakoncev
V skladu z določbo 1. odstavka 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZP; Ur. l. RS št. 56/99) je tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče v Republiki Sloveniji. Glede na to sodna odločba nemškega sodišča, za katero toženec niti ne zatrjuje, da bi bila priznana pred sodiščem v Sloveniji, ne more imeti pravnega učinka pravnomočne sodne odločbe.
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek v Republiki Sloveniji le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije.
Sodišče ni sprejelo garancijske izjave prijatelja tožnice, da bo plačal pravdne stroške, če bodo ti nastali. Gre za bodočo obveznost, in tako poroštvo je mogoče preklicati pred nastankom obveznosti; zato ne gre za drugo primerno obliko varščine.