CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057975
ZPP člen 22, 22/1. ZUKZ člen 19, 20. ZOR člen 320, 320/1.
nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - uporaba slovenskega prava – kreditna pogodba – iskovina - kraj izpolnitve – načelo monetarnega nominalizma – čista denarna terjatev – tuja valuta – prinosnina
Zmoten je izračun vtoževanega zneska na podlagi pretvorbe tolarske protivrednosti v tuji valuti postavljenega zahtevka v evre na dan vložitve tožbe. S tem je kršeno načelo monetarnega nominalizma, saj je terjatev tožeče stranke nastala v avstrijskih šilingih in, ker gre za čisto denarno terjatev, je ta po določbi 1. odstavka 320. člena ZOR, kakor tudi po 2. odstavku 905. paragrafa ODZ prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa domači monetarni predpisi ne prepovedujejo. Sodišče prve stopnje bi moralo zato spremembo tožbenega zahtevka tožeče stranke sprejeti kot pravilno in dopustiti valutno pretvorbo vtoževane terjatve po menjalnem razmerju 1 EUR = 13,7603 ATS, obrestni del zahtevka pa ustrezno spremeniti tako, da obresti tečejo od ustreznih zneskov glede na datum avstrijskega prevzema skupne evropske valute.
ZOR člen 200, 324, 940. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina - haaška konvencija - določbe v nasprotju z javnim redom RS - višina odškodnine - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - zamuda
Dejstvo, da imajo v Republiki Hrvaški glede višine odškodnine določena merila, katere sprejme vrhovno sodišče, pa ni takšna okoliščina, ki bi lahko pomenila, da je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji višino odškodnine oblikuje sodna praksa in sodišče v posameznih primerih primerja prakso vrhovnega sodišča, ko odloča o višini pravično odmerjene odškodnine.
O dveh vozilih oziroma solidarni odgovornosti lahko govorimo, ko ne gre za izključno krivdo vozila, v katerem je bil potnik. Res govori 4. člen Konvencije o udeležbi v nesreči enega samega vozila. Vendar če razlagamo to določbo iz stališča potnika in izključne krivde vozila, v katerem je potnik, tedaj gre za eno vozilo. Ob takšnem dejanskem stanju je zato pravilna uporaba prava po zakonodaji države registriranega vozila in prebivališča potnika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055661
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1, 1/2, 5, 22, 22-4, 22-5, 32.
model – varstvo modela – zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo – mednarodna pristojnost v sporu za varstvo pravic iz modela
Tožeča stranka ima model in blagovno znamko registrirano v Republiki Sloveniji. Pojem postopka v zvezi z „veljavnostjo znamk in modelov“ sodišče druge stopnje razume, da se ne nanaša le na postopke v zvezi s podelitvijo in registracijo teh pravic, ampak tudi za sodno varstvo teh pravic.
izvršitev tuje sodne odločbe – zakonske zamudne obresti – uporaba tujega prava – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Upnik bi lahko v skladu z načelom stroge formalne legalitete zahteval dovolitev izvršbe za znesek, kot se glasi v izvršilnem naslovu, z zakonskimi obrestmi v skladu s pravom države, ki je izvršilni naslov izdala. Glede na prevzem eura v Republiki Italiji v začetku leta 2002 bi moral terjatev izraziti v EUR z zakonskimi obrestmi, da bi bil njegov predlog skladen s sodbo italijanskega sodišča.
Upnik šele v pritožbi navaja, da je sicer uporabil besedno zvezo „zakonske zamudne obresti“, s tem pa ni mislil na slovenske obresti oz. na slovenski pravni termin, vendar višje sodišče tega ne sprejema glede na upnikove prejšnje navedbe in glede na predlagano izvršbo glavnične terjatve, izražene le v SIT.
Upnik je s tem, ko je predlagal izterjavo glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi po slovenskem materialnem pravu, zahteval nekaj drugega, kot mu je bilo prisojeno z izvršilnim naslovom.
izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča - dolžnik tuja pravna oseba
Posebnost tega postopka se kaže v dejstvu, da je dolžnik tuja pravna oseba, ki nima sedeža na območju Republike Slovenije in njena domicilna država ni članica Evropske unije - EU. Zato je sodišče prve stopnje, po prejemu dolžnikovega ugovora, v okviru katerega je slednji postavil tudi ugovor stvarne in krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji, presojalo z uporabo določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP - glede postavljenega ugovora - člen 53 ZMZPP).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058505
ZIZ člen 13, 13/1, 13/2, 17, 17/2, 42b, 71, 71/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
izvršitev tuje sodne odločbe - evropski izvršilni naslov - razglasitev izvršljivosti - potrdilo o izvršljivosti - nesporni zahtevek - eksekvatura
Pravno zmotno je stališče upnika, da za izvršitev sodne odločbe, ki jo je izdalo italijansko sodišče, zadošča predložitev sodbe oz. sodne odredbe v prevodu v slovenskem jeziku. Na podlagi Bruseljske uredbe I bi moral namreč najprej pri pristojnem okrožnem sodišču doseči razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe, nato pa bi lahko na podlagi tuje sodne odločbe s potrdilom o izvršljivosti v skladu z Bruseljsko uredbo I predlagal izvršbo zoper dolžnika.
Na priloženem obrazcu ni izpolnjena rubrika pod točko št. 8, s katero bi bilo potrjeno, da je izdana sodba v zvezi z nespornim zahtevkom na podlagi člena 3 (1) UEIN, zato te uredbe ni mogoče uporabiti.
IZVRŠILNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0058504
ZIZ člen 17, 19, 20, 20/3, 20/4, 20.a, 21, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZN člen 3. Notarski red Republike Avstrije paragraf 89a. ZPO paragraf 292, 292/1. Pogodba o vzajemnem pravnem prometu med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo člen 41.
prehod terjatve na novega upnika – pravno nasledstvo gospodarskih družb – notarsko potrdilo - javna listina – notarski zapis - sporazum o zavarovanju terjatve – zapadlost terjatve
Potrdilo, sestavljeno v predpisani obliki, ki ga izda notar v mejah svoje pristojnosti, je tudi po avstrijskem pravu javna listina (v skladu s 1. odstavkom 292. paragrafa avstrijskega ZPO), enako kot to ureja slovenski ZN v 3. členu.
Zapadlost terjatve v konkretnem primeru ne izhaja neposredno iz notarskega zapisa, temveč je odvisna od bodočih, negotovih dejstev (npr. neplačila dveh zaporednih zapadlih mesečnih anuitet), zato sam notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti terjatve, temveč je iz njega razvidna le neposredna izvršljivost.
ZPP člen 18, 29, 18, 29. ZMZPP člen 30, 55, 55/1, 30, 55, 55/1.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - odškodnina - nastanek škodne posledice
Za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji je navezana okoliščina bodisi škodno dejanje na območju Republike Slovenije (v obravnavani zadevi je bilo škodno dejanje storjeno na Hrvaškem), bodisi, da je škodna posledica nastala na ozemlju Republike Slovenije.
Za nastanek škode in škodnih posledic šteje kraj, kjer je prišlo do poškodbe telesa, in ni pomembno, če škodo (oškodovanec) kasneje trpi tudi v drugem kraju. Čeprav se je tožnik po poškodbi vrnil v Republiko Slovenijo in tam nadaljeval zdravljenje tega dejstva ni mogoče opredeliti kot navezno okoliščino, ki bi mu omogočala, da si izbere pristojnost slovenskega sodišča.
V času sklenitve kreditne pogodbe je bilo področje pristojnosti in uporabe prava v razmerjih z mednarodnim elementom urejeno z Zakonom o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 43/82, 72/82-ZUKZ). Ob uporabi čl. 19 in 20 ZUKS je sodišče za razsojo pravilno uporabilo avstrijsko pravo.
Okrajno sodišče, ki se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču, se je napačno oprlo, na 42b. člen ZIZ, saj je spregledalo, da je bila sodna odločba, ki jo je izdalo hrvaško sodišče že pravnomočno priznana. Pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 ne določa posebej stvarne pristojnosti sodišča, ki je pristojno za izvršbo tuje sodne odločbe, zato je potrebno uporabiti ZMZPP, ki v V. odstavku 108. člena določa, da je za izvršitev tuje sodne odločbe krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega je treba opraviti izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0053842
ZZZDR člen 105, 106, 105, 106.
spor z mednarodno zvezo - mednarodna pristojnost sodišč - spor v zvezi s starševsko odgovornostjo - prekinitev postopka - ureditev razmerij med starši in otroki -
Pred avstrijskim sodiščem tožba za ureditev razmerij med starši in otroki ni bila vložena, zato ni nobene ovire, da se spor o tem ne bi takoj obravnaval pred sodiščem v Republiki Sloveniji, ki je pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. O ureditvi razmerij med starši in otroci lahko sodišče odloča ne glede na to, ali sta starša že razvezana ali ne, bistveno je le, da se o navedenih vprašanjih ne moreta sporazumeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0022614
OZ člen 376, 1060. ZOR člen 211, ZPP člen 29, Splošne uzance za blagovni promet št. 104.
slovenska jurisdikcija - stvarna pristojnost - Incoterms klavzule - splošne uzance za blagovni promet- prehod nevarnosti - stroški prevoza transporta in skladiščenja - zamudne obresti - pobotni ugovor
Klavzula „franko“ - prehod nevarnosti iz dobavitelja na prevzemnika - prevozni stroški - skladiščenje blaga - zamudne obresti.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 42b, 17, 17/2, 17/2-3, 42b.
izvršitev tuje sodne odločbe - postopek priznanja izvršljivosti po bruseljski uredbi i
Po obeh uredbah je predvideno potrdilo o izvršljivosti naslova v izvorni državi, s katerim se potrjuje isto dejstvo, in sicer nastop izvršljivosti. Kljub temu se potrdilo, izdano po BU, v svojih učinkih razlikuje od potrdila, izdanega po UEIN. Samega postopka izdaje potrdil v državi izvora ne urejata niti BU niti UEIN, temveč le predpisujeta enotne obrazce. Pristojno sodišče ali organ izda potrdilo na zahtevo stranke na standardnem obrazcu iz Priloge V ali VI k tej uredbi (54., 57. in 58. člen BU), po UEIN pa se izda potrdilo na obrazcu iz njene Priloge I, II ali III. Potrdili po obeh uredbah se med seboj razlikujeta po vrsti in po zahtevanih predpostavkah, katerih izpolnitev se pri vsakem potrjuje. Vsako potrdilo se izdaja za drugačen namen: potrdilo po BU je podlaga za pridobitev eksekvature, potrdilo po UEIN pa upnika legitimira širše za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici.
ZOR člen 374, 374. ZPP člen 165, 355, 165, 355. ZMZPP člen 19, 19/2, 20, 19, 19/2, 20.
uporaba prava - zastaranje - prodajna pogodba - mednarodni element - izročitev stvari kupcu
Ker je pri prodajni pogodbi značilna izpolnitev izročitev stvari kupcu, to pa je bila zavezana opraviti tožeča stranka kot prodajalec blaga, je treba za vprašanje zastaralnega roka uporabiti italijansko pravo, konkretno Codice civile, glede na to, da Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) tega vprašanja ne ureja.
ZUKZ člen 54, 54/1, 56, 59, 60, 60/1. ZPP člen 18, 18/1, 18/3.
spori o stvarnih pravicah na nepremičninah v tujini - spori bivših zakoncev o skupnem nepremičnem premoženju - pristojnost slovenskega sodišča
Glede vprašanja, ali lahko slovenska sodišča sodijo o sporih v stvarnih pravicah na nepremičninah, ki so v tujini, je po mnenju teorije potrebno določbo 56.člena ZUKZ razumeti tako, da so slovenska sodišča za te spore pristojna le tedaj, če leži nepremičnina v Sloveniji, medtem ko za sojenje sporov o nepremičninah v tujini niso pristojna, čeprav ima toženec prebivališče v Sloveniji.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - nepogodbena odškodninska odgovornost - prometna nesreča v tujini - škodljiva posledica
Čeprav trpi tožnik nepremoženjsko škodo na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni pristojno, ker je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0052678
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZMZPP člen 17, 87, 87/4, 17, 87, 87/4.
spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - obstoj tuje pravne osebe
Ob dejstvu, da je upnik tuja pravna oseba, ni mogoče mimo določb ZMZPP, ki glede statusa pravnih oseb uzakonja tako imenovano teorijo o ustanovitvi in predpisuje, da je za pravni položaj pravne osebe treba uporabiti pravo, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pa se določi po pravu države, po katerem je bila ustanovljena. Prav tako ZMZPP tudi sposobnost biti stranka tuje pravne osebe veže na pravo njene pripadnosti. Po avstrijskem pravu družba z omejeno odgovornostjo za razliko od našega prava ne preneha obstajati z izbrisom iz trgovinskega registra (izbris ima zgolj deklaratorni učinek), ampak le ta obstaja do popolne vnovčitve in razdelitve njenega aktivnega premoženja.
sodna pristojnost - slovensko sodišče - odškodnina - duševne bolečine
V tej zadevi imata obe stranki stalno prebivališče, oziroma sedež v državi članici evropske unije. Za pristojnost se v takih primerih ne uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ampak določbe Uredbe sveta EU, št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba Bruselj I).