CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077233
ZIZ člen 57, 239, 270. ZMZPP člen 19, 20.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem - vprašanje uporabe tujega prava - lex electa - vročanje odgovora na ugovor - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktorosti bi bilo zato lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnika iz odgovora na ugovor, ne da bi dalo prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi.
Časovno sovpadanje zapadlosti posojila in neodplačnega razpolaganja toženca s svojim premoženjem prej kaže na onemogočanje uveljavljanja tožnikove terjatve, kot na naključje. Neprepričljiva in zlasti prepozna je pritožbena trditev, da so aktivnosti za sklenitev darilne pogodbe potekale že dalj časa pred sklenitvijo posojilne pogodbe, v prid verjetnemu obstoju nevarnosti pa govori tudi dejstvo, da je toženec s premoženjem neodplačno razpolagal v korist ožjih družinskih članov, si pri tem izposloval v svojo korist še prepoved odtujitve in obremenitve ter brezplačno dosmrtno uživanje.
Stranki sta navedli, da je pogodba sestavljena na podlagi 1050. člena in nadalje Civilnega zakonika, kar pa še ne pomeni, da sta s tem izbrali albansko pravo. Lahko sta namreč sprejeli le določeno normo nekega pravnega reda, saj mora biti navezna pogodba (lex electa) izrecna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075923
ZOR člen 133, 277, 399, 399/3, 1040, 1035-1046. ZGD člen 31. ZMZPP člen 19, 20, 48, 48/1. ZUKZ člen 19, 20, 46, 46/1. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4.
pogodba o bančnem depozitu – devizne hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti podružnice – obveznost LB d.d. za izplačilo deviz na deviznih hranilnih knjižicah v podružnicah na ozemlju nekdanje SFRJ – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija
V primeru pogodbe o bančnem depozitu mora opraviti za pogodbo značilno izpolnitev depozitar – toženka.
Ker imajo v podružnico vložene devize enake pravne učinke, kot če bi bile vložene v toženko na njenem sedežu v Ljubljani, je toženka pasivno legitimirana za izpolnitev obveznosti iz depozitnih pogodb, sklenjenih s tožniki.
Listini ni mogoče odreči kredibilnosti zgolj zato, ker je predložena v fotokopiji.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070260
ZMZPP člen 49, 52, 52/1, 63, 63/2. ZArbit člen 5. ZIZ člen 16, 16/1, 16/1-3, 16/1-4. ZPP člen 15, 76, 76/1, 78, 78/1, 80.
začasna odredba – bančna garancija – slovenska jurisdikcija – mednarodna arbitraža – izključna pristojnost za spore med stečajnim postopkom – zakoniti zastopnik - stranka postopka zavarovanja terjatev
Obveznosti dolžnikov se ne opirajo na isto pravno in dejansko podlago, saj vtoževane obveznosti prvega dolžnika (ne-unovčiti garancijo in jo vrniti upniku) lahko izvirajo le iz razmerja med upnikom in prvim dolžnikom, to je iz Gradbene pogodbe sklenjene med njima, kakršnakoli obveznost drugega dolžnika - banke do upnika v zvezi z bančno garancijo pa ima lahko temelj le v obligacijskem razmerju med upnikom in banko, na podlagi katerega je banka garancijo izdala.
Za spore med stečajnim postopkom je izključno stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim se vodi stečajni postopek, če se stečajni postopek vodi pred sodiščem RS. Kadar je po določbah zakona določena izključna pristojnost sodišča RS, se stranki ne moreta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča, smiselno enako pa tudi ne za pristojnost mednarodne arbitraže.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
ZZZDR člen 13, 65. ZMZPP člen 37, 37/1, 37/2, 37/3.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – uporaba prava – razmerje z mednarodnim elementom – predlog za združitev pravd
Če bi se izkazalo, da se po pravu toženke zakonska zveza ne more razvezati, bi to pomenilo, da je treba v konkretnem primeru, ko sta imela zakonca ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, uporabiti pravo Republike Slovenije,
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076417
ZICPES člen 71, 71/1, 71/6, 74, 74/1, 74/2, 75, 76. ZIL člen 47, 47/1, 50. ZMZPP člen 93, 93/3, 93/4. ZPP člen 270, 343. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. 7. 2003 člen 2, 2/1, 13. Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20.12. 1993 o znamki Skupnosti člen 9.
Blago, ki nosi znamko tretjega, ki k temu ni dal soglasja in je po kvaliteti in obliki blaga/embalaže identično, predstavlja ponaredek v smislu točke (a) 1. odstavka 2. člena Uredbe št. 1383/2003. Ker z uporabo enake znamke na enakem blagu v gospodarskem prometu (v konkretnem primeru pri uvozu blaga) njen imetnik ni soglašal, je podana kršitev zavarovane znamke tako po točki (a) 1. odstavka 47. člena ZIL-1 kot tudi po točki (a) 1. odstavka 9. člena Uredbe št. 40/94 s spremembami.
Med pravicami, ki jih znamka zagotavlja, je tudi pravica prepovedi uvoza blaga, ki nosi določeno znamko na teritorij, na katerem pravica obstaja brez soglasja njenega imetnika. Vzporedni uvoz blaga brez (izrecnega) soglasja imetnika znamke, je kršitev pravic iz znamke.
Dokazno breme, da je tožena stranka imela soglasje tožeče stranke, da zadržano/sporno blago uvozi na notranji trg Skupnosti pod znamko/znamkami „HEAD & SHOULDERS“, je bilo na toženi stranki, saj gre za dejstvo, ki ga je zatrjevala tožena stranka in gre v njen prid.
ZAVAROVALNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066629
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZMZPP člen 4, 94, 94/1. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14, 214, 214/1, 224, 243.
pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – postopek za priznanje tujih sodnih odločb – predhodno vprašanje – hrvaška sodna odločba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – javna listina – priznanje v kazenskem postopku – dokazovanje – izvedenci – prevalitev dokaznega bremena – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornost
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer se tudi v takšnem primeru sodišče omeji na preizkus obstoja pogojev iz 94. do 107. člena ZMZPP.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar v tej zadevi pomeni, da je vezano na navedeno kazensko sodbo (ob njenem priznanju v smislu določb ZMZPP) samo glede obstoja tistih dejstev, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in glede toženčeve odgovornosti, ne pa tudi glede ugotovljene stopnje toženčeve alkoholiziranosti.
Toženec je sicer v kazenskem postopku priznal, da je imel 0,64 g/kg alkohola v krvi v času nesreče, vendar tega priznanja ni mogoče enačiti s priznanjem v pravdi oziroma mu pripisati pomena in posledic v smislu 1. odstavka 214. člena ZPP (enako velja za ostala priznana dejstva v kazenskem postopku, ki ne predstavljajo ugotovljenih zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja). Ugotovitev kazenskega sodišča o stopnji alkoholiziranosti toženca in njegovo priznanje višine te stopnje imata pomen z vidika bremena dokazovanja, saj je procesno dokazno breme o stopnji toženčeve alkoholiziranosti tožnica prevalila na toženca. V pravdi je pri vsebinskih odločitvah potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, ne pa verjetnosti.
ZMZPP člen 90, 90/1, 91. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 16.
tožniška varščina – varščina za pravdne stroške – tuj državljan kot tožnik – meddržavna pogodba – premoženjsko stanje tožnika – izjeme
Po določbi 16. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah zgolj državljanstvo in domicil tožnika res ne zadoščata za določitev varščine, vendar se je toženka v svojem ugovoru sklicevala tudi na tožnikovo slabo premoženjsko stanje.
ZIZ člen 13, 17, 55. ZMZPP člen 4, 94, 94/2, 108, 108/6, 109, 109/2. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20, 21, 22, 23, 23/1.
odločba, izdana v državi nečlanici EU – izvršitev tuje sodne odločbe – priznanje
Upnik, ki želi doseči izvršitev sodne odločbe, izdane v državi nečlanici EU, lahko začne postopek za priznanje te odločbe, lahko pa predlaga, da izvršilno sodišče odloči o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek.
ZMZPP člen 19, 19/1, 19/2, 20. ABGB paragraf 1478, 1480.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - avstrijsko pravo - posojilna pogodba - volja pogodbenih strank
Pri izbiri prava, ki naj se uporabi za pogodbo, ne zadostuje, da sodišče predpostavlja, da se stranki z uporabo določenega prava molče strinjata. Odločilna je dejanska volja strank, ki sta jo pogodbeni stranki izrecno ali molče izrazili. Okoliščine, da je kreditna pogodba sestavljena na podlagi določb avstrijskega pravnega reda, da se sklicuje na avstrijske zakone, govori v prid, da volja strank o izbiri prava nedvomno izhaja iz pogodbenih določil.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – spor iz najema letala - registracija letala
Ker je tožeča stranka navedla, da je bilo letalo ves čas registrirano v Republiki Sloveniji, je pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani podana ne glede na to, ali gre pri spornem tožbenem zahtevku za poslovno ali neposlovno odškodninsko odgovornost.
nasprotna tožba – slovenska jurisdikcija – skupno premoženje v tujini
Sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi, je pristojno tudi za odločanje o nasprotni tožbi, če zahtevek iz nasprotne tožbe izhaja iz dejstev kot tožbeni zahtevek.
tožniška varščina – pravne osebe - sedež tožnika v ZDA
Sodišče mora od ministrstva, pristojnega za pravosodje, pridobiti odgovor, ali so k plačilu tožniške varščine v ZDA vezane tudi pravne osebe iz RS ter posebej, ali takšna dolžnost obstaja v zvezni državi, v kateri ima tožnik sedež.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL0069543
ZMZPP člen 17, 17/1, 17/2. Zakon o trgovačkim društvima člen 241, 241/4. OZ člen 1013. ZPP člen 212.
poroštvena izjava – verodostojnost podpisa – pravilnost podpisa - uporaba prava ustanovitve pravne osebe – zastopanje pravne osebe – trditvena podlaga
Skladno s 17. členom ZMZP je treba glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost zastopanja pravne osebe, uporabljati pravo ustanovitve pravne osebe (kar za četrtotoženo stranko pomeni uporabo hrvaškega prava). Ker predložena poroštvena izjava z dne 23.5.2005 ne vsebuje vseh obličnih zahtev, kot so predpisane s hrvaškim pravom za veljavno zastopanje pravne osebe, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tako določilo 17. člena ZMZP, kot tudi 241. člena ZTD.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071368
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 51/2. ZMZPP člen 90, 90/2.
vlaganja zakonca v posebno premoženje zakonca – vlaganja v nepremičnino tretjega – dogovor o skupni gradnji – delež na skupnem premoženju – sklepčnost zahtevka – načelo superficies solo cedit – tožniška varščina – uveljavljanje tožniške varščine
Zgradba je sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti in načelom povezanosti zemljišča in objekta ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba oziroma del zgradbe, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem ta stavba stoji.
Sodišče prve stopnje bi moralo ugotoviti vrednost vloženih sredstev toženih strank in tožeče stranke v novo stvar, kar pa je moč ugotoviti s pomočjo izvedenca gradbene stroke, da bi lahko sprejelo zaključek o tem, kakšno je razmerje med novo vrednostjo nepremičnine (nove stvari), v katero so pravdne stranke vlagale, in opravljenimi vlaganji.
Posebna vložka prve in druge toženke v novo stvar, to je obnovljeno nepremičnino, mora sodišče prve stopnje oceniti v primerjavi z vrednostjo nove stvari.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0072426
ZMZPP člen 48, 50, 50/2, 58, 58/1, 59, 62. ZPP člen 29, 29/2. ZS člen 103. ZIL-1 člen 75. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/22.
pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna pristojnost - spor o imetništvu znamk
Do vpisa spremembe imetništva v register znamk je prišlo pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, o spremembi je bil slovenski organ, pristojen za vodenje slovenskega registra znamk zgolj obveščen.
Tožeča stranka si prizadeva za to, da bi se ugotovilo, da je imetnik treh znamk v Republiki Sloveniji z utemeljitvijo, da do prenosa teh znamk na toženo stranko ni prišlo. To ni spor pretendentov do pravice in ne spada k sporom, na katere se nanaša določba 62. člena ZMZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0068705
ZOR člen 1040.
pogodba o bančnem depozitu – spor z mednarodnim elementom – relevantno materialno pravo – izplačilo deviznih depozitov tujim državljanom – odgovornost banke za obveznosti podružnice
Konkretno civilno pravno razmerje, ki izhaja iz pogodbe o bančnem depozitu, ni povezano z vprašanjem jamčevanja države za bančne vloge.
LB Glavna filiala Sarajevo je bila kot takšna, torej kot podružnica toženke, registrirana (vpisana v sodni register) leta 1989, zato toženka kot matična družba najmanj od leta 1989 odgovarja za njene obveznosti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061139
ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZMZPP člen 4, 63. Bruseljska uredba I člen 5, 22/5, 60. ZPP člen 18, 18/1, 18/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom – Bruseljska uredba I
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.