MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080390
OZ člen 83. ZMZPP člen 29, 48, 48/1, 52.
ugovor pristojnosti – spor z mednarodnim elementom – dogovor o izključni pristojnosti – razlaga pogodb
Pravdni stranki se kot pogodbeni stranki nista dogovorili le za izključno pristojnost izraelskega sodišča, pač pa v zvezi z neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke, kar je primer v obravnavani pravdi, za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji.
ZPP člen 270, 270/3, 306, 306/1, 306/1-1, 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 99, 99/2.
postopek priznanja tuje sodne odločbe – prej začeta pravda v isti zadevi in med istima strankama – sklep o prekinitvi postopka – dovoljenost pritožbe – sklep procesnega vodstva
ZMZPP v drugem odstavku 99. člena uporabi besedo „počaka“, vendar to dejansko pomeni, da je sodišče postopek priznanja tuje sodne odločbe prekinilo. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006691
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/5, 76. ZGD-1 člen 676, 676/1, 679, 679/1, 683. ZPP člen 76, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14. ZPol člen 51. Pravilnik o policijskih pooblastilih.
povrnitev nepremoženjske škode - nedopustno ravnanje policistov - prekoračitev pooblastil - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva napaka - spor z mednarodnim elementom
Ob nastali poškodbi pri tem, ko policist uporabi prisilno sredstvo, je pravno odločilno dejstvo, ali je bila uporabljena sila sorazmerna upiranju. Te okoliščine je treba konkretizirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0006689
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 5, 5/2, 5/3, 17.
pogodba o najemu s poznejšim odkupom – finančni leasing – prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice – inominatni kontrakt – mešani pogodbeni statut – razdrtje pogodbe – škoda – pozitivni pogodbeni interes – razmerje z mednarodnim elementom – pravo, ki ga je treba uporabiti – navezne okoliščine – pogodbeno razmerje – uporaba tujega prava – avstrijsko pravo – pogodba o leasingu – r imska konvencija – potrošniške pogodbe
Pogodba o leasingu v avstrijskem pravnem redu ni zakonsko urejena, njena posamezna določila pa se (enako kot za kupoprodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice) presojajo po Občem državljanskem zakoniku (v nadaljevanju ABGB) in Zakonu o zaščiti potrošnikov (KONSUMENTEN SCHUTZGESETZ) – KschG), če gre za spor med potrošnikom in podjetjem, kar velja tudi v obravnavanem primeru. Vendar ima tudi Rimska konvencija posebne določbe glede uporabe prava za potrošniške spore. Tako v drugem v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena določa, da ni mogoče izključiti prisilnih določb o varstvu potrošnikov po pravu države, v kateri ima ta običajno prebivališče, v primerih, 1) če sklenitev pogodbe izhaja iz posebne ponudbe za potrošnika ali reklame v tej državi in je potrošnik v tej državi opravil vsa pravna dejanja za sklenitev pogodbe, 2) če je druga pogodbena stranka ali njen zastopnik prevzel potrošnikovo naročilo v tej državi, 3) če gre za pogodbo o prodaji stvari in je potrošnik potoval iz te države v drugo državo, kjer je oddal svojo naročilo, pod pogojem, da je potrošnikovo potovanje organiziral prodajalec, da bi ga spodbudil k nakupu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079821
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 285, 436, 436/3, 437, 437/1. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2.
spor z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – stroški postopka – stroški prevoda – sklep o izvršbi – razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog – materialno procesno vodstvo
Če izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi listine, ki ni verodostojna, mora pravdno sodišče razveljaviti sklep tudi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo spornega zneska in po pravnomočnosti izpeljati običajni kontradiktorni postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, pa se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, ima v nadaljnjem postopku le dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Kadar sodišče tuje pravo pridobi samo po uradni dolžnosti, ni nobene pravne podlage, da bi stroške prevoda obvestil o tujem pravu naložilo v plačilo eni od strank. Stroški prevoda v takem primeru predstavljajo strošek sodišča.
Materialno-procesno vodstvo je treba opravljati ne glede na to, ali stranko zastopa odvetnik ali ne, kot tudi če je odvetnik sam stranka. Pač pa materialno-pravnega vodstva sodišču ni treba opravljati, kadar na neko nedoslednost/pomanjkljivost stranko opozori že nasprotna stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075595
ZMZPP člen 19, 20. ZUKS člen 19, 20. ZOR člen 400, 1035, 1040. UZITUL člen 19, 22b. ZPP člen 29.
pogodba o bančnem depozitu – odgovornost za devizne vloge varčevalcev – zastaranje – pretrganje zastaranja – uporaba slovenskega prava – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – tek obresti – prepoved anatocizma
Okoliščina, da je bil depozit položen pri podružnici prve toženke v Zagrebu, nima takšnega pomena, da bi ob upoštevanju drugih predhodno izpostavljenih relevantnih dejstev na podlagi 20. člena ZMZPP lahko utemeljila zaključek o tesnejši povezanosti vtoževanega zahtevka s hrvaškim pravom v primerjavi s slovenskim.
Spore med posameznimi varčevalci in drugo toženko iz sklenjenih pogodb o bančnem denarnem depozitu je treba reševati ob upoštevanju splošnih pravil obligacijskega prava, in sicer določbe ZOR o bančnem denarnem depozitu ter splošnih pravil o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Ker je imelo pripisovanje obresti enak učinek kot njihovo plačilo, se je s takšnim ravnanjem prve toženke zastaranje pretrgalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0078412
Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga člen 8, 8/1, 8/2, 8/3, 9. ZArbit člen 10, 10/2.
spor z mednarodnim elementom - sodna pristojnost - arbitražna klavzula - vključitev splošnih poslovnih pogojev v pogodbo - uporaba splošnih pogojev poslovanja - razlaga izjav in ravnanja strank - dunajska konvencija
Ali so splošni pogoji del pogodbe, je odvisno od razlage izjav in ravnanja obeh strank. Upoštevaje CISG, v skladu s katerim se pri razlagi izjav in ravnanj strank upoštevajo pogajanja, praksa med strankama, običaji in poznejše ravnanje strank, in navedene okoliščine, bi vsaka razumna oseba enakih lastnosti kot tožeča stranka, v enakih okoliščinah, izjavo tožene stranke v 8. točki ponudbe „S. standardni pogoji“ ne mogla razumeti drugače kot tako, da bodo del pogodbe tudi splošni pogoji tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078757
ZDru-1 člen 14. OZ člen 131, 148.
sodno varstvo zoper dokončno odločbo organa društva - presoja zakonitosti odločbe - prestop v drug klub - izpodbijanje odločbe pred sodiščem - pravilnik - pogodba o štipendiranju – protipravnost - uporaba prava - Bosmanovo pravilo - ničnost pogodbe
Pri prestopu igralcev znotraj ene države članice EU se v celoti uporablja notranje pravo same članice EU. Ne glede na to pa v konkretnem primeru ne gre za plačilo odškodnine ob prestopu igralca, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjenih obveznosti, za katere se je igralec zavezal, da jih bo ob prestopu povrnil klubu.
ZIZ člen 100. ZMZPP člen 63. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih člen 20, 20-3, 22, 22-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 106.
rubež v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičnin - nepremičnina v najemu veleposlaništva - prostori diplomatskega predstavništva - rubež denarne terjatve - oprava izvršbe v republiki sloveniji - mednarodna pristojnost
Sodišče prve stopnje bi moralo vprašanje, ali je podana slovenska jurisdikcija, reševati zgolj z uporabo določbe 63. člena ZMZPP in ne tudi z uporabo določbe 100. člena ZIZ. Slednja določba namreč vsebuje pravila za določitev krajevne pristojnosti sodišča in se torej lahko uporabi šele takrat, ko je nedvomno ugotovljeno, da je podana mednarodna pristojnost slovenskega sodišča.
Sodišče prve stopnje bi moralo presojati zgolj, ali bi se predmetna izvršba na denarno terjatev dolžnika opravljala na območju Republike Slovenije. Dolžnikov dolžnik – Veleposlaništvo Y. ima sedež v Republiki Sloveniji, prav tako v Republiki Sloveniji tudi posluje, zato ni ovire, da se predmetna izvršba ne bi mogla opravljati na območju Republike Slovenije. Veleposlaništvo Y. v Sloveniji v obravnavani zadevi nastopa zgolj kot dolžnikov dolžnik in ne kot stranka v postopku, zato njegov status (tj. ali gre za pravno osebo ali ne) v tej fazi postopka ni relevanten.
Prostori diplomatskega predstavništva, oprema in drugi predmeti, ki so v njih, ter prevozna sredstva diplomatskega predstavništva ne morejo biti predmet preiskovanja, zaplembe, zasega ali izvršbe, vendar pa je Komisija za mednarodno pravo pri OZN sprejela razlago, da je izvršba na prostore, last zasebnika, seveda mogoča, če ima te prostore diplomatsko predstavništvo v najemu, pod pogojem, da za izvršbo vstop v prostore diplomatskega predstavništva ni nujno potreben. Za opravo rubeža v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičnin, ki je kot sredstvo izvršbe predlagan v predlogu za izvršbo, vstop v prostore, ki jih uporablja Veleposlaništvo Y. ni potreben, saj rubež nevpisanih nepremičnin izvršitelj opravi tako, da na vidnem mestu na način, kot je to določeno za označevanje premičnin, označi, da je nepremičnina zarubljena, ter sestavi zapisnik o rubežu nepremičnine, ki ga pošlje sodišču.
STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063717
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-2, 22-3. Uredba sveta ES št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZMZPP člen 17, 60, 61.
ZFPPIPP člen 277, 277/3, 277/4, 277/4-2, 278, 278/2. ZPP člen 181, 181/2.
izpodbojna tožba - povračilni zahtevek - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - uporaba prava v primeru insolvenčnih postopkov v eu - varovanje stvarnih pravic - pravo države, v kateri je register
Uredba sveta (ES) 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I), ki se pri nas neposredno uporablja, določa, da je v postopkih, katerih predmet je veljavnost odločitev organov gospodarske družbe, podana izključna pristojnost sodišča po sedežu te družbe, v postopkih, katerih predmet je veljavnost vpisov v javne knjige, pa je podana izključna pristojnost sodišča države, kjer se vodi javna knjiga.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0078712
ZMZPP člen 94, 94/1, 99, 99/1, 99/2, 108, 108/6. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 421, 421/4.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - prekinitev postopka - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tuja sodna odločba - postopek za priznanje tuje sodne odločbe - predhodno vprašanje - pravnomočnost - litispendenca - mednarodni element - istovetnost zahtevka - spremenjene okoliščine - prirejenost postopkov
Le tuja sodna odločba, ki je zaradi priznanja izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije, ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba mdr. tudi učinek res iudicata.
Okoliščina, da toženka zahteva priznanje tuje sodne odločbe, bi v primeru ugoditve njeni zahtevi oziroma v primeru priznanja vplivala na procesne predpostavke za vodenje te pravde, saj predstavlja negativna procesna predpostavka res iudicata procesno oviro za njen nadaljnji tek in bi pogojevala zavrženje tožbe. Vprašanje, ali odločba sodišča ZDA izpolnjuje pogoje za priznanje v Republiki Sloveniji, bi zato lahko bilo predhodno vprašanje za presojo obstoja navedene negativne procesne predpostavke.
Ali gre za predhodno vprašanje, ki ga sodišče reši samo, ali pa sklene, da ga ne bo reševalo samo, kar pogojuje prekinitev postopka, je odvisno od okoliščine, ali je obravnavana pravda prej začeta pravda v isti pravni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0071789
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4, 9, 11.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča v tujini – uporaba prava – odškodnina za nepremoženjsko škodo – prevozni stroški
Če je bilo v nesreči udeleženo samo eno vozilo in je to vozilo registrirano v kakšni drugi državi, ne pa v tisti, v kateri se je pripetila nesreča, je treba uporabiti zakonodajo države registracije vozila, če oškodovanec nima prebivališča v državi, kjer se je zgodila prometna nesreča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0069715
ZMZPP člen 50, 50/2, 63, 63/1, 63/2, 64, 97, 97/1. ZPP člen 18, 18/3, 63. Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost slovenskega sodišča – izključna pristojnost – koneksni spor – ugotovitev lastninske pravice – ugotovitev izločitvene pravice – nepremičnine v tujini – spor v zvezi s stečajnim postopkom
Lega nepremičnine je tista okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o lastništvu nepremičnin, ki se nahajajo v tujini. Ker tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske oziroma izločitvene pravice iz Uredbe št. 44/2001 ni izključen, je zanj izključno pristojno sodišče države članice, v kateri se nepremičnina nahaja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0075744
ZPP člen 328, 332, 339, 339/2, 339/2-11. ZMZPP člen 108, 108/6. ZDav-P člen 35. ZIZ člen 41, 129, 132.
popravni sklep - očitna pisna pomota - nepravilnost pooblastila - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - predhodno vprašanje - izplačilo terjatve na račun osebe, ki ni upnik - zmoten preračun tečaja - izterjava denarne terjatve v tuji valuti
O priznanju tuje sodne odločbe je mogoče odločati tudi kot o predhodnem vprašanju, vendar le z učinkom za ta postopek.
V primeru izvršbe z rubežem dolžnikove plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dopustnosti izplačila ZIZ ne omejuje zgolj na izplačilo na upnikov račun.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071736
OZ člen 39. ZPP člen 285. ZMZPP člen 8, 19, 20.
izpolnitev pogodbene obveznosti - dvostranska vzajemna pogodba - podlaga pogodbe - naknadno odpadla podlaga - ničnost pogodbe - materialno procesno vodstvo - spor z mednarodnim elementom - uporaba prava
Če je toženka iztožila izpolnitev pogodbene obveznosti, je tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva izpolnitev nasprotnega izpolnitvenega ravnanja, utemeljen. Če je toženka iztožila predmetno blagovno znamko na drugi pravni podlagi, je s tem (naknadno) odpadla kavza predmetnega dogovora z dne 5.2.2007. Z odpadom kavze je prenehal veljati tudi dogovor z dne 5.2.2007, saj je pogodba brez podlage nična. Pri vzajemnih pogodbah je kavza v vzajemnosti - pogodbena stranka prevzema svojo obveznost zaradi nasprotne izpolnitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078579
ZUKZ člen 19. OZ člen 364.
razmerje z mednarodnim elementom - vsebina tujega prava - kreditna pogodba - poroštvo - ugovor zastaranja – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja - sprememba prvotne pogodbe - dokazno breme za višino dogovorjenih zamudnih bresti
V obravnavani zadevi gre za materialnopravno razmerje z mednarodnim elementom, zato je potrebno prvenstveno uporabiti pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Tako iz kreditne pogodbe kot iz poroštvene pogodbe izhaja, da sta se stranki dogovorili za uporabo avstrijskega prava, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi v zvezi z ugovorom zastaranja.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, pripoznava pravice, da te nekdo terja za to izpolnitev, torej da si nekomu dolžan, pa je nedvomno bila podana s tem, ko je toženec v dopisu potrdil obstoj neporavnane obveznosti njega kot poroka in navedel, da nima namena izigrati tožnice in zadeve zavlačevati, ob hkratnem predlogu po prenovitvi kreditne obveznosti tako, da bi sam stopil na mesto glavnega dolžnika.
V dopisu toženec priznava obstoj obveznosti, hkrati pa predlaga novo rešitev spornih razmerij s spremembo prvotne pogodbe, tako da bi sam vstopil v položaj glavnega dolžnika. Toženec je s tem dopisom očitno želel doseči nov dogovor s tožečo stranko, ni pa mogoče šteti, da bi bil podan nov pravni naslov, ki bi nadomeščal prejšnje pogodbeno razmerje.
ZMZPP člen 90., 91. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-13.
varščina za pravdne stroške.
Prav zato, ker ZPP nima posebnih materialnopravnih določb o varščini za pravdne stroške, sodišče o takšnem predlogu, zgolj na podlagi dol. 13. točke 1. odst. 270. čl. ZPP, ki je procesne narave (pove le, o čem ima predsednik senata pravico odločati med pripravami za glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo), ne more odločiti. Kot materialnopravno podlago za odločitev je zato potrebno uporabiti zakon, ki takšno varstvo ureja. To pa je ZMZPP, ki v 90. in 91. členu predvideva položitev varščine za pravdne stroške le v primeru, ko je tožeča stranka tuj državljan ali oseba brez državljanstva.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/3.
pristojnost slovenskega sodišča - poslovanje podružnice - neupravičena obogatitev
Ker sta v sporu fizična oseba s prebivališčem v RS in pravna oseba s sedežem v Nemčiji, je potrebno glede vprašanja pristojnosti sodišča uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Pojem „poslovanja“ podružnice po petem odstavku 5. člena Uredbe št. 44/2001 je potrebno tolmačiti širše, ne zgolj kot poslovni odnos.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0073190
ZIZ člen 135, 135/2, 266, 266/1, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 29.
začasna odredba – upravno izplačilna prepoved – regulacijska začasna odredba – pristojnost slovenskega sodišča – mednarodna pristojnost
Zakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo.
Začasna odredba s katero se anticipira odločitev v glavni stvari (regulacijska začasna odredba), je v primerih zavarovanja denarnih terjatev, v splošnem sistemu začasnih odredb po ZIZ izključena.
Če je za meritorno odločanje o zahtevku po pravilih Uredbe pri določitvi mednarodne pristojnosti za začasne odredbe ali ukrepe zavarovanja pristojno slovensko sodišče (o tem bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju pravde še odločiti), je podana tudi pristojnost za ukrepe zavarovanja. Ta pristojnost pa je podana tudi v primeru, če bi sodišče odločilo, da je za odločanje o glavni zadevi pristojno tuje sodišče. Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se po naravi stvari lahko nanaša le na pristojnost slovenskega sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021572
Rimska konvencija člen 4, 4/1, 4/2, 7, 7/2. ODZ paragraf 1000, 1000/2.
OZ člen 35, 37, 375, 375/1, 375/2, 381, 1057, 1057/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. ZN člen 4.
ZOR člen 400, 400/3. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis kot izvršilni naslov - uradni preizkus - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - avtonomija strank - načelo formalne legalitete - prisilni predpisi - kreditna pogodba - obrestovanje obresti - posebno kogentni predpis - rimska konvencija - uporaba lex fori - javni interes - varstvo potrošnikov - varstvo pravice do socialne varnosti in pravice do osebnega dostojanstva
Notarski zapis ima učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava. Namen te omejitve je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči, torej preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik sicer v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, a to še ne pomeni, da upnik s tem pridobi možnost doseči protipraven učinek, ki ga v pravdi ne bi mogel; torej pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Pojasnjeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete, saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.
Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni vsaj v primeru potrošniške pogodbe posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.