CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0023177
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ter gospodarskih zadevah člen 7, 7-2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 22/2.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 83, 83/1.ZD člen 6., 176.
ugotovitev obstoja dedne pravice - kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika - uporaba Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
Za določanje in uporabo prava v zvezi z dedno pravico (določitev upravičencev do dedovanja) se uporablja Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (nadalje Uredba o dedovanju). Citirana Uredba tako za uporabo prava uveljavlja kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika. Navedena Uredba pa se v skladu s prvim odstavkom 83. člena uporablja le za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. 8. 2015. Pokojna D.R. pa je umrla 14. 1. 2014 in zato se tudi v primeru razmerja z mednarodnim elementom uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023228
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2. ZS člen 113, 113/2.
mednarodna pristojnost - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi, morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodno pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkov in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023216
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna škoda
Predložitev predlaganega vprašanja glede razlage pojma „kraj, kjer je nastala škoda“ v predhodno odločanje Sodišču EU ni potrebna. Kot kraj nastanka škode se upošteva zgolj kraj nastanka prve oziroma neposredne škode. Glede tega vprašanja torej že obstaja sodna praksa Sodišča EU, in sicer ne zgolj po Uredbi (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ), ampak tudi po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je glede izbirne pristojnosti po kraju škodnega dogodka vsebinsko enaka sedaj veljavni Uredbi št. 1215/2012.
OZ člen 172, 172/1, 180, 180/1. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega – smrt v prometni nesreči – smrt kolesarja – soprispevek kolesarja – otroci pokojnika – žena pokojnika – obstoj življenjske skupnosti – stroški pogreba – krajevno običajen pogreb – musliman – mednarodno zasebno pravo – uporaba tujega prava – nepogodbena odškodninska odgovornost – najtesnejša zveza s slovenskim pravom
Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. Če pravo, določeno po prvem odstavku tega člena, nima z razmerjem tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.
Kdor povzroči, da nekdo umre, mora povrniti običajne stroške za njegov pogreb (172. člen OZ). Z vidika prvega odstavka 172. člena OZ predstavljajo pravno priznano obliko premoženjske škode le tisti stroški, ki so objektivna nujnost pokojnikovih bližnjih. Stroški, ki nastanejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete kot sestavnega dela lastnega žalovanja, ne predstavljajo pravno zavarovane premoženjske škode.
Glede obstoja terjatve se v postopkih izdaje začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti, ki je izkazan takrat, kadar več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0085935
ZZZDR člen 64, 65, 123. ZMZPP člen 37. ZPP člen 412, 412/2.
razveza zakonske zveze – sporazumna razveza – predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze – sodna poravnava – določitev preživnine – standard obrazložitve
Sodno poravnavo je sodišče dovolilo, ker je na podlagi nespornih navedb, listinske dokumentacije in mnenja centra za socialno delo ugotovilo, da je v skladu z otrokovim interesom. Takšna obrazložitev je v primerih, ko starša skleneta sodno poravnavo, povsem ustrezna. Širša in obsežnejša obrazložitev, za katero se zavzema pritožba, je potrebna, ko med strankama ne pride do mirne rešitve spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023099
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 24, 26. ZMZPP člen 52/3, 52/4, 53. ZPP člen 18.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - tiha privolitev v pristojnost sodišča - Uredba (EU) št. 1215/2012
Ker gre v obravnavani zadevi za vprašanje mednarodne pristojnosti, obe stranki pa imata prebivališče v državi članici EU, je potrebno v predmetni zadevi uporabiti Uredbo, ki velja za postopke, ki so se pričeli pred 10. 1. 2015 in je nadomestila prej veljavno Uredbo Bruselj I.
- Tožba toženi stranki še ni bila vročena v odgovor. Slednja bi se namreč lahko spustila v pravdo, s tem pa izgubila pravico do nadaljnjih tovrstnih ugovorov. Uredba, ki jo je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti za presojo, namreč v 26. členu določa, da je poleg pristojnosti, ki izhaja iz drugih določb te Uredbe, pristojno tudi sodišče države članice, pred katerim se toženec spusti v postopek.
- V obravnavani zadevi je tako potrebno pristojnost presojati na podlagi Uredbe, kjer je hierarhija pristojnosti jasno določena. Na prvem mestu je izključna pristojnost, ki v predmetni zadevi ni podana, takoj za njo pa je pristojnost na podlagi privolitve (oddelek 8 Preizkus pristojnosti in dopustnosti).
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023123
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7-2.
mednarodna sodna pristojnost - posebna pristojnost v zvezi z (kvazi)delikti - (ne)posredna škoda
Sodišče je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točka II Uredbe, ki določa pravila o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino). Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino (v konkretnem primeru nepremičnina tožnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSK0006836
ZMZPP člen 53, 53/2, 64, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
ugotovitev skupnega premoženja zakoncev in deleža na njem - nasprotna tožba - skupno premoženje v tujini - jurisdikcija slovenskega sodišča
Ker gre za spor v zvezi s skupnim premoženjem, je sodišče pri presoji jurisdikcije pravilno izhajalo iz določb Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Kar se tiče v nasprotni tožbi zajetega premoženja v Sloveniji, je na podlagi določb 64. in prvega odstavka 67. člena ZMZPP nedvomno podana jurisdikcija slovenskega sodišča. Ni sporno, da zahtevek na ugotovitev, da v skupno premoženje spada tudi premoženje v tujini, ni bil postavljen. Toženka se ni zavzemala za to, da sta deleža strank na skupnem premoženju kot celoti (upoštevaje premoženje v Sloveniji in Italiji) različna. Sodišču neutemeljeno očita kršitve iz razloga, ker se ni ukvarjalo s premoženjem strank v Italiji.
Toženka zmotno meni, da je bila kršena pravica do odgovora na nasprotno tožbo. Sodna praksa dopušča zahtevke, ki merijo na civilno delitev premoženja že v pravdnem postopku, če to upravičujejo posebne okoliščine. V konkretni zadevi je taka ugotovljena okoliščina dejstvo, da je toženka v znatnem delu brez soglasja tožnika razpolagala s skupnim premoženjem. Poleg tega iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi toženka v dosedanjem postopku nasprotovala civilni delitvi v pravdi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZMZPP člen 48, 48/1, 55, 55/1.
Pristojnost v mednarodnih sporih – tožba zoper drugo državo – uporaba ZMZPP – acta iure imperii
Ker gre v danem primeru ravno za primer, ko tožnica zahteva odškodnino zaradi neustreznega ravnanja državnih organov druge države, za določitev pristojnosti v predmetnem sporu ni mogoče uporabiti navedene Uredbe. Dejstvo, da ima tožba civilnopravni značaj, ker se z njo zahteva denarna odškodnina, je v tem primeru brez vsakršnega pomena.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7/2. ZPP člen 328, 328/1.
poplavljena zemljišča - pristojnost v odškodninskih zadevah - Uredba Bruselj I bis - navezna okoliščina kraja, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka - forum shopping - popravni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so za opredelitev pristojnosti po členu 7 točki 2 Uredbe, ki določa pravilo o posebni pristojnosti v zvezi z delikti in kvazidelikti, za kraj nastanka škode odločilne le primarne škode (kraj, kjer pride do neposrednega vpliva na pravno dobrino, npr. telo ali premoženje), ne pa tudi nadaljnje ali posredne škode. Kraj prve, torej neposredne škode, je v Republiki Sloveniji, saj gre za kraj, kjer je prišlo do poplav in s tem neposrednega vpliva na pravno dobrino
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor z mednarodnim elementom
Za utemeljenost pristojnosti je dovolj trditev tožnika, da je škoda nastala in kje je nastala. Ugotovitev, ali so njegove navedbe o nastali škodi zadostno substancirane za ugoditev tožbenemu zahtevku, pa bo predmet nadaljnje presoje sodišča prve stopnje in za odločitev o pristojnosti niso relevantne. Pravilo o posebni pristojnosti, ki je kot odstopanje od načela določitve pristojnosti na podlagi kraja stalnega prebivališča tožene stranke določeno v členu 7 točki 2 Uredbe, temelji na obstoju posebno tesne zveze med sporom in sodiščem kraja, v katerem je prišlo do škodnega dogodka, ki upravičuje podelitev pristojnosti temu sodišču zaradi učinkovitosti sodstva in načela procesne ekonomije.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080116
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 2, 5. OZ člen 50, 50/2, 82, 82/2, 239, 239/1, 239/2, 569, 574, 574/1. ZPP člen 7, 8, 212.
Sodišče je sporno razmerje predvsem na podlagi jasne in popolne listine pravilno opredelilo kot posojilno pogodbo ter toženki naložilo vračilo izposojenega zneska.
Ker obravnavani spor izvira iz pogodbenega razmerja in ker Bruseljska uredba I v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji določa izbirno pristojnost, je sodišče prve stopnje kljub temu, da je odločitev utemeljilo na napačnem predpisu, o svoji pristojnosti odločilo pravilno.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085517
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-3, 23, 23/1, 27.
ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije – pristojnost sodišča v zvezi z nasprotno tožbo – dopustnost dogovora o izključni sodni pristojnosti – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – prisilen predpis – litispendenca – visečnost pravde – isti zahtevek – dajatvena tožba in nasprotna tožba na ugotovitev ničnosti
Z dogovorom o izključni pristojnosti po členu 23 odstavek 1 Uredbe Sveta št. 44/2001 je mogoče preprečiti učinke člena 6 številka 3 Uredbe Sveta št. 44/2001. Derogacija pristojnosti v vseh zadevah pa vendarle ni dopustna. Ovira za dopustnost derogacije pristojnosti sodišča, ki je prvo začelo postopek, je lahko v posebnih določbah o litispendenci (člen 27 Ur edbe Sveta št. 44/2001).
Ker gre za isti pogodbeni predmet, je pristojnost sodišča po tožbi podana tudi za odločitev o nasprotni tožbi, ne glede na drugačen pogodbeni dogovor.
ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča – dopustnost dogovora o pristojnosti sodišča zunaj Republike Slovenije – kogentno pravo – ničnost
Pravila o pristojnosti sodišča Republike Slovenije so del procesnega prava, ki je praviloma prisilno. Od njegovih določb je mogoče odstopati le, kadar samo tako določa. Iz prvega odstavka 52. člena ZMZPP je to tudi jasno razvidno: „Stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le ...“. Stranki se torej smeta dogovoriti le toliko, kolikor to prvi odstavek 52. člena ZMZPP dopušča in nič več.
Omejitvam, ki jih nalaga prvi odstavek 52. člena ZMZPP se stranki ne bi mogli izogniti z dogovorom, da se za celotno „Pogodbo o izvajanju del št. 1/2013“ uporablja pravo Ruske federacije; če bi storili tako, bi kršili prvi odstavek 52. člena ZMZPP. Vendar se stranki niti nista dogovorili za uporabo vsega prava Ruske federacije, temveč le za uporabo materialnega prava. S sklicevanjem na materialno pravo Ruske federacije se stranki ne moreta izogniti uporabi prvega odstavka 52. člena ZMZPP tudi zato, ker pravila o pristojnosti sodišča Ruske federacije niso sestavni del materialnega prava Ruske federacije.
ZMZPP člen 90, 90/1. Konvencija med Kraljevino Jugoslavijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske o medsebojni pomoči pri vodenju sodnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so obravnavane ali utegnejo biti obravnavane pred njunimi sodnimi organi člen 1, 12. UZITUL člen 3.
varščina - varščina za pravdne stroške - pravna oseba - fizična oseba - razmerje z mednarodnim elementom - tuja pravna oseba
Kadar začne tuj državljan pravdo pred sodiščem Republike Slovenije, mora dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške. Drži, da določilo prvega odstavka 91. člena ZMZPP govori o tožencu, torej o fizični osebi, druga toženka pa je pravna oseba. Vendar je zmotno pritožbeno stališče, da se pravni osebi ne more naložiti plačilo varščine.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060316
ZD člen 176. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 79, 79/2, 79/4.
zavrženje tožbe – pristojnost slovenskih sodišč za nepremično zapuščino v tujini
Okoliščina, da se nepremičnina (pa čeprav zapustnika, ki je bil slovenski državljan) nahaja v BiH, v konkretnem primeru (sama za sebe) izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje v (z njo povezanih) sporih iz dednopravnih razmerij (kot je to predmetni).
ZPP člen 216. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1100. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
prometna nesreča - Haaška konvencija - pravo kraja nesreče - uporaba tujega prava - uporaba hrvaškega prava - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - valorizacija akontacije odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč - stroški preživljanja počitnic - avtokamp
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je glede na kraj nesreče po Konvenciji o zakonu, ki velja za prometne nesreče, treba uporabiti hrvaško pravo. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožbenim navedbam, da v relevantni sodni praksi hrvaških sodišč ni podlage za valorizacijo zneskov v Kriterijih. Že zato ne, ker ni bila predvidena njihova matematična uporaba. Tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo razliko v povprečni plači med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ne predstavlja pravilne uporabe materialnega prava. Višje sodišče ob pregledu sodne prakse hrvaških sodišč ni našlo podlage za upoštevanje kraja oškodovančevega bivališča oziroma njegovega “življenja v okolju z višjim življenjskim standardom“ kot ene od okoliščin, ki bi lahko vplivala na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Takšno ravnanje predstavlja prikrito uporabo slovenskega prava (oziroma kriterijev) pri odmeri višine odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK0006889
Uredba (ES) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena razmerja (Uredba Rim I) člen 4. ZPP člen 320, 339, 339/1.
navezna okoliščina - zastaranje - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila predmet pogodbe izvedba gradbenih del in dobava materiala v Sloveniji, naročnik in glavni izvajalec del sta pravni osebi s sedežem v Sloveniji, poleg tega je bila tožena stranka ustanovljena z namenom skupnega nastopanja na slovenskem trgu. Vse naštete navezne okoliščine v konkretnem primeru pomenijo, da je pogodba v tesnejšem razmerju s Slovenijo.