izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Višina ugodnosti, ki jo je omogočil stranki, ob tožnikovem siceršnjem dolgoletnem izpolnjevanju delovnih obveznosti ne dovoljuje pravnega zaključka, da stranki nista mogli nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Tožnica je bila skrbnica edicij, ki sta se ukinili, kar pomeni, da je potreba po delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi prenehala. Toženka skrbnika za navedeni ediciji ni več potrebovala, preostalo delo pa je bilo razporejeno med ostale zaposlene. Ker je bila razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ukinitev edicij, za katere je skrbela tožnica, je tudi najbolj logično, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana njej. Ob tej okoliščini trditev, da ji je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi povračilnih ukrepov ali diskriminacije, ne more biti utemeljena. Toženka bi namreč veliko težje opravičila odpoved pogodbe o zaposlitvi nekomu, ki na ukinjenih edicijah ni delal.
ZDR-1 člen 89. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 347, 348, 355, 358.
poslovni razlog - sprememba dokazne ocene - odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poseg v pravico do izjave - neobrazložena sodba v odločilnh dejstvih
Možnosti pritožbenega sodišča za poseg v dejansko stanje, kakršnega je ugotovilo sodišče prve stopnje, so določene v 347., 348., 355. in 358. členu ZPP. Zaradi varstva načela neposrednosti je poseg v dejansko stanje na pritožbeni stopnji možen le v primeru, če sta sodišči prve in druge stopnje v enakem spoznavnem položaju.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor med gospodarskima družbama
Spora med tožečo in drugo toženko ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor. Ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ki sta lahko stranki individualnega delovnega spora. Prav tako ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da navedeni spor tudi po vsebini ne ustreza zakonski opredelitvi delovnega spora. V navedeni zadevi tako ni podan noben od elementov, ki opredeljuje ta spor kot individualni delovni spor. Spor med tožečo in drugo toženko je glede na določbo 481. člena ZPP gospodarski spor.
pravica do vdovske pokojnine - neregistrirana istospolna partnerska skupnost
Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine. Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak. Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
Delavec in delodajalec se v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine. Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da določba 79. člena ZDR ne izključuje možnosti dogovora o odpravnini, je sodišče druge stopnje presojalo dejansko naravo spornega izplačila. Kljub izrecnemu zapisu v sporazumu, da gre za odpravnino, je ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank in je zaključilo, da ni dokazano, da bi šlo za prejemek, katerega narava bi bila drugačna od dogovorjene in realizirane. Sodišče druge stopnje je torej presodilo, da je podan zakonski dejanski stan iz sedme alineje 42. člena ZPIZ-1, ki izključuje vštevnost odpravnine v pokojninsko osnovo.
invalidska pokojnina - dokazovanje z izvedencem - sprememba v zdravstvenem stanju - sprememba invalidnosti
Podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je podana v 71. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki določa, da zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pridobi nove pravice, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela in če izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene z zakonom za pridobitev nove pravice. Glede na dejanske ugotovitve, da pri tožeči stranki ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja v primerjavi s stanjem v letu 2008, kar bi lahko narekovalo spremembo invalidnosti, je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba
Zaprtje poslovalnice je utemeljen razlog, ki ob ugotovitvi, da tudi v drugih poslovalnicah, ki so bile po pogodbi o zaposlitvi navedene kot kraj opravljanja dela, ni bilo potrebe po vodji izmene, onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je toženka premestila delavki, ki sta delali krajši delovni čas, ne pomeni nedovoljene diskriminacije. Ker sta delali krajši delovni čas, je premestila obe, kar pa ne pomeni, da tožnice ne bi premestila, če bi delala poln delovni čas. V tem primeru bi lahko premestila le njo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - namerno zavajanje
Zavajanje, tudi če bi bilo ugotovljeno (pa ni bilo), bi se nanašalo na drugo družbo in ne na družbo, v kateri je bil tožnik zaposlen kot predsednik njene uprave. Zato v tem primeru sploh ne bi mogla biti podana kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja; to je namreč lahko le kršitev, ki jo delavec stori v razmerju do svojega delodajalca in ne do druge družbe. Obenem je tudi povezava tega očitka z namenom, da bi na ta način tožnik hotel "doseči lastno osebno korist" (zaradi prikazovanja večje uspešnosti ) preveč ohlapna in splošna. Iz tega opisa tudi ni razvidno in ne izhaja, da bi bila lahko (nepojasnjena) "lastna osebna korist" tožnika povezana s prikazovanjem večje uspešnosti prav v kontekstu kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja proti svojemu delodajalcu. Tožnikova pogodba o zaposlitvi je izrecno določala, da je njegov delovni čas prilagojen potrebam delovnega procesa in dinamiki dela. Prav tako osnovna plača tožnika ni bila vezana na njegov delovni čas. Glede na to je pritožbeno sodišče pravilno zaključilo, da tožnik glede delovnega časa in dolžnosti evidentiranja delovnega časa ni bil v podrejenem položaju. Delovni čas in način dela si je lahko prilagajal sam. Na podlagi takšnih ugotovitev je očitek toženke v zvezi z vsakomesečnim potrjevanjem evidence prisotnosti nesmiseln in ga ni mogoče opredeliti kot (hujše) kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, še manj pa kot kršitve z znaki (treh) kaznivih dejanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008294
ZKP člen 10, 10/1, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/3. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idem
V opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno. Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - skrbnost - odpoved pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu - izpolnjevanje pogojev za upokojitev - delavci pred upokojitvijo
Tožena stranka ima sicer prav, da brez delavčeve izjave o uveljavljanju posebnih pogojev za upokojitev delodajalec niti ne more (ker jih pri ZPIZ-u ne more pridobiti) niti ni dolžan upoštevati posebnih pogojev za upokojitev pri podaji odpovedi. Delodajalec ne sme biti podvržen pravni negotovosti, pri kateri bi bil vezan na okoliščine, pri katerih delavec brez obvestila delodajalcu uveljavlja ugodnosti, ki so odvisne izključno od njegove odločitve. Vendar mora delodajalec ob tem pokazati določeno mero skrbnosti, ki je vsaj v tem, da povpraša delavca, ali bo uveljavljal kake posebne ugodnosti, in da glede na informacije, ki jih pridobi od njega, opravi poizvedbo pri ZPIZ-u. Delodajalec to možnost ima in delavca tozadevno ne varujejo določbe o varstvu osebnih podatkov.
ZPP člen 8, 165, 370, 370/3, 347. URS člen 2, 156. ZOdvT člen 12.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožbena obravnava - nagrada in stroški odvetnika - stroški postopka - odgovor na revizijo - odvetniška tarifa - načelo sorazmernosti - protiustavnost zakona - presoja ustavnosti - prekinitev postopka
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje dokazno oceno, ki ustreza standardu iz 8. člena ZPP, pritožbeno sodišče pa to dokazno oceno sprejme, mu zaradi vsebinskega odgovora na pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni treba opraviti pritožbene obravnave, marveč lahko odloči na seji senata.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - odškodninski spor - isti historični dogodek
Na načelni ravni bi bilo mogoče pritrditi stališču tožnice glede nesmotrnosti odločanja o skupnih dejanskih in pravnih vprašanjih v ločenih postopkih pred različnimi sodišči; vendar to še ni zadosten razlog za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Murski Soboti. Kadar je namreč razlog za delegacijo po 67. členu ZPP iskati v dejstvu, da bo drugo sodišče lažje in ceneje izvedlo postopek, je jasno, da se kot delegirano sodišče določi tisto, na katerega odkazujejo konkretne okoliščine primera. Glede na prebivališče tožnice, sedež pooblaščene odvetniške družbe, ki jo zastopa, prebivališča predlaganih prič in kraj škodnega dogodka (vse z območja Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu) pa nobena od teh ne napotuje na sklep o optimalni izvedi tega postopka pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti.