KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008294
ZKP člen 10, 10/1, 372, 372/1-1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/3. URS člen 31.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica – lex certa – ne bis in idem
V opisu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu morajo biti konkretizirane vse okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da storilčeva vožnja toliko odstopa od običajnih kršitev, da jo je možno že izkustveno opredeliti kot predrzno.
Načelo prepovedi ponovnega sojenja v isti stvari (ne bis in idem) je opredeljeno v 31. členu Ustave, katere namen je v zagotavljanju pravne varnosti in pravnega miru na način, da se posameznik zaščiti pred večkratnim kazenskim obravnavanjem konkretiziranega in individualiziranega življenjskega dogodka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - skrbnost - odpoved pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu - izpolnjevanje pogojev za upokojitev - delavci pred upokojitvijo
Tožena stranka ima sicer prav, da brez delavčeve izjave o uveljavljanju posebnih pogojev za upokojitev delodajalec niti ne more (ker jih pri ZPIZ-u ne more pridobiti) niti ni dolžan upoštevati posebnih pogojev za upokojitev pri podaji odpovedi. Delodajalec ne sme biti podvržen pravni negotovosti, pri kateri bi bil vezan na okoliščine, pri katerih delavec brez obvestila delodajalcu uveljavlja ugodnosti, ki so odvisne izključno od njegove odločitve. Vendar mora delodajalec ob tem pokazati določeno mero skrbnosti, ki je vsaj v tem, da povpraša delavca, ali bo uveljavljal kake posebne ugodnosti, in da glede na informacije, ki jih pridobi od njega, opravi poizvedbo pri ZPIZ-u. Delodajalec to možnost ima in delavca tozadevno ne varujejo določbe o varstvu osebnih podatkov.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Tožnica je bila skrbnica edicij, ki sta se ukinili, kar pomeni, da je potreba po delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi prenehala. Toženka skrbnika za navedeni ediciji ni več potrebovala, preostalo delo pa je bilo razporejeno med ostale zaposlene.
Ker je bila razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ukinitev edicij, za katere je skrbela tožnica, je tudi najbolj logično, da je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana njej. Ob tej okoliščini trditev, da ji je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi povračilnih ukrepov ali diskriminacije, ne more biti utemeljena. Toženka bi namreč veliko težje opravičila odpoved pogodbe o zaposlitvi nekomu, ki na ukinjenih edicijah ni delal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Višina ugodnosti, ki jo je omogočil stranki, ob tožnikovem siceršnjem dolgoletnem izpolnjevanju delovnih obveznosti ne dovoljuje pravnega zaključka, da stranki nista mogli nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
invalidska pokojnina - dokazovanje z izvedencem - sprememba v zdravstvenem stanju - sprememba invalidnosti
Podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je podana v 71. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki določa, da zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pridobi nove pravice, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela in če izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene z zakonom za pridobitev nove pravice.
Glede na dejanske ugotovitve, da pri tožeči stranki ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja v primerjavi s stanjem v letu 2008, kar bi lahko narekovalo spremembo invalidnosti, je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZDR-1 člen 89. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 347, 348, 355, 358.
poslovni razlog - sprememba dokazne ocene - odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poseg v pravico do izjave - neobrazložena odločba - razlogi o odločilnih dejstvih
Možnosti pritožbenega sodišča za poseg v dejansko stanje, kakršnega je ugotovilo sodišče prve stopnje, so določene v 347., 348., 355. in 358. členu ZPP. Zaradi varstva načela neposrednosti je poseg v dejansko stanje na pritožbeni stopnji možen le v primeru, če sta sodišči prve in druge stopnje v enakem spoznavnem položaju.
pravica do vdovske pokojnine - neregistrirana istospolna partnerska skupnost
Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine. Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak.
Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
Delavec in delodajalec se v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine.
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da določba 79. člena ZDR ne izključuje možnosti dogovora o odpravnini, je sodišče druge stopnje presojalo dejansko naravo spornega izplačila. Kljub izrecnemu zapisu v sporazumu, da gre za odpravnino, je ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank in je zaključilo, da ni dokazano, da bi šlo za prejemek, katerega narava bi bila drugačna od dogovorjene in realizirane.
Sodišče druge stopnje je torej presodilo, da je podan zakonski dejanski stan iz sedme alineje 42. člena ZPIZ-1, ki izključuje vštevnost odpravnine v pokojninsko osnovo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor med gospodarskima družbama
Spora med tožečo in drugo toženko ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor. Ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ki sta lahko stranki individualnega delovnega spora. Prav tako ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da navedeni spor tudi po vsebini ne ustreza zakonski opredelitvi delovnega spora. V navedeni zadevi tako ni podan noben od elementov, ki opredeljuje ta spor kot individualni delovni spor.
Spor med tožečo in drugo toženko je glede na določbo 481. člena ZPP gospodarski spor.
odmera pokojnine - izredno pravno sredstvo - odločba Ustavnega sodišča - neprava obnova postopka - očitna pomota
Da pri izračunu pokojninske osnove niso bili upoštevani podatki o plačah v spornem obdobju, pomeni očitno napačno ugotovljene zneske pokojnine, torej očitno napako oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo, ki ga 183. člen ZPIZ-2 ne veže na predhodno uveljavljanje pravnih sredstev zoper dokončno odločbo, ni pomembno, ali je tožnica izkoristila pravna sredstva za izpodbijanje dokončne odločbe.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 56, 60, 60/2. ZPP člen 217, 217/1, 399, 399/2-15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - agencijski delavec - uporabnik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti.
Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Ob ugotovitvi, da pri odločitvi o pravici do pokojnine za več kot 10 let niso bila upoštevana plačila za nadurno delo, sodišče drugače kot toženec zaključuje, da gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, napačno izračunano pokojninsko osnovo in s tem za podlago za poseg v pravnomočno odločbo. Zato je odločitev, ki temelji na uporabi 183. člena ZPIZ-2, pravilna.
Šele na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o odmeri starostne pokojnine z upoštevanjem plačil za delo preko polnega delovnega časa bo za toženca nastala obveznost izpolnitve. Zato do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ne bo priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav so dajatve priznane za nazaj.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - gradbena pogodba - razlaga zakona - jezikovna razlaga - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - pripoznava terjatve - neupravičena pridobitev - kondikcija
Pod pripoznavo terjatve v smislu 631. člena OZ treba razumeti le, da mora glavni izvajalec pripoznati terjatev podizvajalca in torej ne, da mora tudi naročnik pripoznati terjatev glavnega izvajalca.
Kadar v razmerju med podizvajalcem in naročnikom niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila 631. člena OZ, neposrednega plačila od naročnika ni mogoče (subsidiarno) zahtevati z uporabo določila 190. člena OZ.
ZPP člen 8, 165, 370, 370/3, 347. URS člen 2, 156. ZOdvT člen 12.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožbena obravnava - nagrada in stroški odvetnika - stroški postopka - odgovor na revizijo - odvetniška tarifa - načelo sorazmernosti - protiustavnost zakona - presoja ustavnosti - prekinitev postopka
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje dokazno oceno, ki ustreza standardu iz 8. člena ZPP, pritožbeno sodišče pa to dokazno oceno sprejme, mu zaradi vsebinskega odgovora na pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni treba opraviti pritožbene obravnave, marveč lahko odloči na seji senata.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - odškodninski spor - isti historični dogodek
Na načelni ravni bi bilo mogoče pritrditi stališču tožnice glede nesmotrnosti odločanja o skupnih dejanskih in pravnih vprašanjih v ločenih postopkih pred različnimi sodišči; vendar to še ni zadosten razlog za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Murski Soboti. Kadar je namreč razlog za delegacijo po 67. členu ZPP iskati v dejstvu, da bo drugo sodišče lažje in ceneje izvedlo postopek, je jasno, da se kot delegirano sodišče določi tisto, na katerega odkazujejo konkretne okoliščine primera. Glede na prebivališče tožnice, sedež pooblaščene odvetniške družbe, ki jo zastopa, prebivališča predlaganih prič in kraj škodnega dogodka (vse z območja Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu) pa nobena od teh ne napotuje na sklep o optimalni izvedi tega postopka pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti.