ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/2. URS člen 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8-2, 57b, 59. ZPrCP člen 19, 19/1.
zahteva za sodno varstvo - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Sodno varstvo v zvezi z odstranitvijo oziroma odvozom vozila s pajkom je zagotovljeno z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja in ne v upravnem sporu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00000835
ZUS-1 člen 36, 36/1-5, 59, 59/2-1, 65, 75, 75/2, 77. ZMZ-1 člen 15, 20, 26, 26/1, 67, 67/1-5, 90, 90/1, 92, 92/1, 103. ZLV člen 5. ZSVarPre člen 3, 3/1. ZSV člen 3, 5, 5/2, 10, 12, 13.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - status begunca - pravni interes - pravovarstveni interes - spor polne jurisdikcije
Za odločitev, ali je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z obstojem pravnega interesa za tožbo, je treba izhajati iz tožnikovih konkretnih okoliščin in ugotoviti, ali se pravice, ki izvirajo iz statusa subsidiarne zaščite, razlikujejo od pravic, ki bi mu bile priznane, če bi imel status begunca.
Ob upoštevanju tožnikove mladoletnosti niso pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z utemeljevanjem njegovega pravnega interesa glede na časovno trajanje obeh oblik mednarodne zaščite. Iz dejanske tožbene podlage je namreč razvidno, da tožnik uveljavlja status begunca ravno zaradi svoje mladoletnosti.
Ni pravilno posplošeno stališče sodišča prve stopnje, da pravni red Republike Slovenije pravice v zvezi s socialnim varstvom oseb s priznano mednarodno zaščito pogojuje s stalnim prebivališčem.
Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pravovarstveni interes v konkretnem primeru temelji na določbi tretjega odstavka 5. člena Zakona o lokalnih volitvah, saj mladoleten tožnik ne more imeti aktivne in pasivne volilne pravice, ki tudi sicer nista bistveni za osebe s pravico do mednarodne zaščite glede njihovega vključevanja v okolje in nista navedeni med zakonsko določenimi pravicami teh oseb.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje - obrazloženost odločitve - (ne)popolna vloga - izločitev uradne osebe - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - ni upravni akt
S tem, ko je stranka z interesom dala izjavo in priložila najemno pogodbo, je (glede tega pogoja) vložila popolno vlogo, saj je bilo dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede prostorov edini dokaz, ki ga je bilo treba priložiti. Tožena stranka bi morala le preveriti dejansko stanje, ki je izhajalo iz predložene najemne pogodbe (v kateri je bilo med drugim navedeno, da gre za najem opremljenih prostorov), torej ugotoviti, ali je vsebina izjave, da so izpolnjeni pogoji po 8. točki prvega odstavka 8. člena ZN, resnična, še posebej v primeru, kadar se temu izrecno ugovarja. Izvesti bi torej morala le (dokazni) postopek, v katerem bi ocenila resničnost navedb v izjavi.
Druge okoliščine, ki opravičujejo izločitev uradne osebe (37. člen ZUP), so na primer prijateljstvo ali sovraštvo do stranke, gospodarska odvisnost uradne osebe od stranke, uradna oseba je strankin upnik, dolžnik, svetovalec in podobno . Našteti primeri torej še vedno kažejo na neko razmerje uradne osebe, ki vodi postopek, do stranke. V obravnavani zadevi pa pritožnica ni zatrjevala obstoja razmerja ali odnosa uradne osebe do stranke, pač pa uradne osebe do njej nadrejene osebe, ki pa je v sorodstvenem razmerju s stranko (in v postopku ni sodelovala).
URS člen 15, 15/2, 23, 152, 156. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-3. ZBan-1 člen 253a, 347, 350a. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
aktivna legitimacija za tožbo - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor
Ker je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena. Navedeno velja neodvisno od vprašanj, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.
Direktiva 2014/59/EU se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu. Ker se glede na datum izdaje sporne odločbe direktiva, na katero se sklicujejo pritožniki, ratione temporis ne uporablja, Vrhovno sodišče kot pravno neupoštevne zavrača vse pritožbene navedbe glede uporabe in razlage njenega 85. člena.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - prepozna tožba - zapustitev republike slovenije
V zadevi ni sporno, da je bila odločba tožene stranke vročena tedanjemu tožničinemu pooblaščencu 9. 7. 2014. Prav tako ni sporno, da je tožnica tožbo vložila priporočeno po pošti šele 11. 1. 2017, torej po preteku 30 dnevnega zakonskega roka, ki je potekel 9. 9. 2014, zato je ta prepozna in pravilno zavržena. Rok za vložitev tožbe je prekluziven, kar pomeni, da vložitve tožbe kot procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti.
Na pravočasnost ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe, da je tožnica morala Republiko Slovenijo zapustiti po 10. 1. 2015, ko je bilo ugotovljeno, da nezakonito biva v Republiki Sloveniji in ji je bila izdana odločba, s katero ji je bil določen rok 30 dni za prostovoljno vrnitev, saj je bilo to po poteku roka za tožbo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - konkretno pravno vprašanje ni postavljeno
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, revidenta v reviziji sploh nista navedla. Zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001647
ZUS-1 člen 22, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-15. ZMZ-1 člen 36, 36/1-6, 49, 49/6, 50, 50/2-2, 80.
mednarodna zaščita - pravni interes - nastanitev v azilnem domu - samovoljna zapustitev azilnega doma
Upoštevajoč vsebino dopisa tožene stranke, ki je v sodnem spisu, in iz katerega je razvidno, da se je tožnik pred odločitvijo sodišča prve stopnje sam ponovno zglasil v azilnem domu, ni pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom ter se vanj ni vrnil in je s tem kršil svoje obveznosti po ZMZ-1.
ZTuj-2 člen 128, 128/1. Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma člen 25, 25/1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - neposredna uporabnost določb Konvencije - jasna zakonska določba
Da ima določba 25. člena Schengenske izvedbene konvencije neposredni učinek, izhaja že iz Ustave RS, saj se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe v skladu z njenim 8. členom uporabljajo neposredno. Da za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana veljajo enaki pogoji kot za njegovo izdajo, pa jasno izhaja iz petega odstavka 128. člena ZTuj-2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz družinskih razmerij - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - razveza zakonske zveze - bivališče strank v postopku - sedež centra za socialno delo
Prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati že prebivališče tožnice in mladoletnega otroka pravdnih strank. Če bi to narekovalo prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti, bi bile zakonske določbe o pristojnosti povsem brez pomena, saj bi tožeča stranka vselej lahko pristojnost prenesla pred svoje sodišče.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001648
ZUS-1 člen 76. ZUP člen 9, 10. ZMZ-1 člen 20, 29, 33.
mednarodna zaščita - utemeljen strah pred preganjanjem - notranja zaščita - notranja razselitev - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave - ekonomska in socialna eksistenca
Pritožnica je ocenila, da bi tožnik po vrnitvi v Kabul lahko živel pri sorodnikih, vendar pa na osebnem razgovoru, ko so mu bila zastavljena vprašanja in je tudi dobil možnost izjave, ni bilo nobeno pritožničino vprašanje (ali informacija) usmerjeno na to možnost. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da bi morala pritožnica upoštevati prvi odstavek 9. člena ZUP.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je delodajalec v skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 v odpovedi dolžan navesti le dejanski razlog odpovedi, pravne kvalifikacije očitanega ravnanja pa ni dolžan navesti; tudi če jo, sodišče pri presoji nezakonitosti odpovedi nanjo ni vezano. To pomeni, da je dejanske razloge, kakor so obrazloženi v sami odpovedi pogodbe o zaposlitvi, treba presojati ne le s stališča, ali ima očitana kršitev vse znake kakšnega drugega kaznivega dejanja, temveč tudi ali je opis dejanskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi možno subsumirati pod določbo 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, torej ali je tožnikovo ravnanje možno opredeliti kot hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti, ali nek drug odpovedni razlog iz iste določbe ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dopolnitev vloge po poteku roka - opravičena odsotnost - neupravičena odsotnost
Pri obstoju razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR neupravičenost odsotnosti tudi ni pomembna, saj odpovednega razloga po tej določbi ne opredeljuje dejstvo neupravičene odsotnosti. Odločilno je le dejstvo odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni, ki je bilo v postopku pred sodiščem ugotovljeno, in dejstvo, da tožnica ni obvestila delodajalca o svoji odsotnosti več kot pet dni, čeprav bi to lahko storila.
zavarovalna doba - prijava v zavarovanje - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja
Dejstvo, da delavec ni imel urejenega socialnega zavarovanja, da ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni dokaz neobstoja delovnega razmerja in v posledici zavarovalne dobe. Ker je bilo za tožnika ugotovljeno, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, je s tem podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah TZPZ in ZTPPIZ.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo - osebna odvisnost delavca
Poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, je zlasti pomembno poudariti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t. i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela.
Ker obseg tožničinega dela ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in ker stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso podani.
Tretji odstavek 183. člena ZPIZ-2 učinke izdane odločbe veže na dano zahtevo ali datum izdaje odločbe po uradni dolžnosti. S tem izrednim pravnim sredstvom nepravilne odločitve oziroma njenih pravnih posledic, ki so že nastale, ni mogoče odpraviti, na tej podlagi se lahko za naprej vzpostavi zakonito stanje. Do izdaje nove odločbe velja pravnomočna odločba, tako v škodo kot v korist ene ali druge stranke.
poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Kavza pogodbe o zaposlitvi, sklenjene 27. 3. 2012, med tožnikom in prvo toženko je "opravljanje določenega dela za plačilo." Vsebina spornega aneksa v ta namen ne posega, temveč gre le za ugotovitev, da je prišlo do spremembe delodajalca na podlagi 73. člena ZDR. Prenos dejavnosti iz drugo toženke na prvo toženko ne predstavlja nedovoljenega razpolaganja strank, saj zakon ta pravni posel izrecno dopušča in ureja, zato tudi ne more biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli.
odpoved večjemu številu delavcev - kolektivni odpust delavcev - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Za presojo, ali je bila tožena stranka dolžna ravnati po določbah zakona o odpovedi večjemu številu delavcev je pomembno, koliko delavcem je zaradi poslovnega razloga prenehala veljati dotedanja pogodba o zaposlitvi, pri čemer štejejo lahko tudi delavci, ki so pristali na podpis nove pogodbe o zaposlitvi .
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - projektno delo - nepretrgano opravljanje dela
Sodišče druge stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot sodišče prve stopnje, pač pa je glede na dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, prišlo do drugačnih materialnopravnih zaključkov. Zato v zvezi s tem ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pravilno je presodilo, da vezanost dela na trajanje določenega projekta še ne pomeni, da delo ne poteka nepretrgano. Projektno delo je eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (10. alineja prvega odstavka 57. člena ZDR), obstoj delovnega razmerja pa se lahko ugotavlja tudi v takem primeru.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba
Zaprtje poslovalnice je utemeljen razlog, ki ob ugotovitvi, da tudi v drugih poslovalnicah, ki so bile po pogodbi o zaposlitvi navedene kot kraj opravljanja dela, ni bilo potrebe po vodji izmene, onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je toženka premestila delavki, ki sta delali krajši delovni čas, ne pomeni nedovoljene diskriminacije. Ker sta delali krajši delovni čas, je premestila obe, kar pa ne pomeni, da tožnice ne bi premestila, če bi delala poln delovni čas. V tem primeru bi lahko premestila le njo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - namerno zavajanje
Zavajanje, tudi če bi bilo ugotovljeno (pa ni bilo), bi se nanašalo na drugo družbo in ne na družbo, v kateri je bil tožnik zaposlen kot predsednik njene uprave. Zato v tem primeru sploh ne bi mogla biti podana kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja; to je namreč lahko le kršitev, ki jo delavec stori v razmerju do svojega delodajalca in ne do druge družbe. Obenem je tudi povezava tega očitka z namenom, da bi na ta način tožnik hotel "doseči lastno osebno korist" (zaradi prikazovanja večje uspešnosti ) preveč ohlapna in splošna. Iz tega opisa tudi ni razvidno in ne izhaja, da bi bila lahko (nepojasnjena) "lastna osebna korist" tožnika povezana s prikazovanjem večje uspešnosti prav v kontekstu kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja proti svojemu delodajalcu.
Tožnikova pogodba o zaposlitvi je izrecno določala, da je njegov delovni čas prilagojen potrebam delovnega procesa in dinamiki dela. Prav tako osnovna plača tožnika ni bila vezana na njegov delovni čas. Glede na to je pritožbeno sodišče pravilno zaključilo, da tožnik glede delovnega časa in dolžnosti evidentiranja delovnega časa ni bil v podrejenem položaju. Delovni čas in način dela si je lahko prilagajal sam. Na podlagi takšnih ugotovitev je očitek toženke v zvezi z vsakomesečnim potrjevanjem evidence prisotnosti nesmiseln in ga ni mogoče opredeliti kot (hujše) kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, še manj pa kot kršitve z znaki (treh) kaznivih dejanj.