dopuščena revizija - dokazi in dokazovanje - zavrnitev revizije
Tožnika pravilno opozarjata, da glede odločitve o prvem tožbenem zahtevku revizija sploh ni bila dopuščena. Tožnika imata tako prav, ko opozarjata, da izvedba dokaza z zaslišanjem predlagane priče nikakor ne bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo 5.091,00 EUR.
Iz navedenega poteka postopka jasno izhaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru po razveljavitvi sklepa z dne 14. 9. 2015, o odreditvi pripora ponovno odločalo v času, ko je bila obtožnica že vložena. Z vložitvijo obtožnice je postopek zoper obdolženega prešel v novo fazo, ki ima za posledico prenehanje funkcionalne pristojnosti preiskovalnega sodnika za odreditev pripora. V predmetni zadevi tako o odreditvi pripora s sklepom dne 7. 3. 2017 ne bi smel več odločati preiskovalni sodnik, ampak senat (prvi odstavek 207. člena ZKP). Pri tem ni relevantno, ali je bila obtožnica v tistem trenutku že pravnomočna ali ne. Zakon namreč zahtevo, da o priporu odloča senat, veže na trenutek vložitve, ne pa pravnomočnosti obtožnice. Ker je sklep o priporu, kljub temu, da je bila obtožnica že vložena, izdal preiskovalni sodnik namesto senata, je potrebno ugotoviti, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
dopuščena revizija - preživljanje otroka - zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - pravnomočnost sodne poravnave - dvofazni postopek - tek zamudnih obresti
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZDR. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sodno poravnavo (in tožničine potrebe tedaj niso bile natančno ugotovljene oziroma to vsaj ni nikjer zapisano, kot v tu obravnavanem primeru) ni ovira za opisano primerjavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnost iz razlogov smotrnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Izsledki službenega nadzora ne morejo biti podvrženi preizkusu pravilnosti v postopku za delegacijo pristojnosti, ki temu ni namenjen. Prav tako ne more biti v tem sporu podvrženo preizkusu procesno vodstvo glede izvedbe dokazovanja z izvedenci ter ustreznost izvedbe obsega dokazovanja in upoštevanja dokaznih predlogov strank; ta je pridržan za postopke z zakonsko predvidenimi in strankam ter intervenientu v ta namen danimi pravnimi sredstvi. Zato jih ni mogoče upoštevati kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Spreminjanje pretokov vode v stari strugi Drave na način, ki je bil glede na posledice (presušitev dela struge) v nasprotju z dogovorjenim (ki bi moral zagotavljati stabilno okolje za drstenje rib), pri čemer tožena stranka ni dokazala, da bi to narekovali naravni pogoji, ki bi terjali odstop od dogovora, ki ga je tožena stranka spoštovala dve desetletji, pomeni protipravno ravnanje tožene stranke.
ZPP člen 319, 319/1, 319/2, 343, 380, 380/2. OZ člen 168.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - istovetnost tožbenega zahtevka - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - ne bis in idem - pravni interes za tožbo - dopuščena revizija - pravnomočnost - obseg pravnomočnosti
Tožnikovemu edinemu tožbenemu zahtevku za povračilo izgubljenega dohodka je sodišče prve stopnje delno ugodilo, in sicer v sedaj sporni višini. Le v presežku (nad to višino) pa ga je zavrnilo. Zaradi napačnega izhodišča pritožbenega sodišča glede obsega pravnomočno razsojene stvari je revizijsko sodišče tožnikovi reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).
Ker v skladu z določbo drugega odstavka 384. člena ZPP revizije zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek končan, ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo, revizija v konkretnem primeru ni dovoljena.
denacionalizacija - nezmožnosti uporabe in upravljanja premoženja - nadomestna nepremičnine - pravica do odškodnine
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremičnina ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00000074
SPZ člen 66, 66/2.
sosporništvo - najemnina - solastnina - plodovi - delitev obresti - idealni delež - izročitev nepremičnine v souporabo
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena ter tudi ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, s katerim bi se solastniki dogovorili, kateri del sporne nepremičnine lahko uporablja in uživa posamezni solastnik ali kako si bodo delili plodove stvari v solastnini, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Stališče, da uporaba stvari v obsegu, ki ustreza idealnemu deležu na stvari v solastnini, daje tudi pravico, da zadrži plodove, ki izvirajo iz tega dela stvari, oziroma da se plodovi delijo glede na celotno nepremičnino, zmotno tudi zato, ker niso nujno vsi deli sporne nepremičnine enako donosni. Pravilno je tako stališče sodišča druge stopnje, da za utemeljenost zahtevka po drugem odstavku 66. člena SPZ ni potreben noben predhodni poziv za izročitev nepremičnine v souporabo.
sodna praksa - dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dogovor o skupni gadnji - gradnja na tujem svetu - vlaganja v nepremičnino
Da bi graditelj v primeru skupne gradnje pridobil (so)lastninsko pravico na nepremičnini, je bistven element dogovor, ki ustvarja spremembo (so)lastninske pravice, pri čemer ni nujno, da bi bila v primeru dogovora o solastnini z dogovorom določena tudi že višina novih solastninskih deležev. Ker takega dogovora med pravdnimi strankami in zapustnico po ugotovitvah nižjih sodišč ni bilo, je pravilen materialnopravni sklep, da ni bilo sporazuma o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje. To pa ne pomeni, da bi bilo v obravnavani zadevi mogoče uporabiti pravila o gradnji na tuji stvari iz 25. člena ZTLR. Utrjeno stališče novejše sodne prakse je, da dogovor o gradnji, in še toliko bolj sodelovanje tretjega pri vlaganjih oziroma gradnji izključuje uporabo določb o izvirni pridobitvi lastninske pravice.
predlog za določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zloraba procesnih pravic
Veliko število vloženih obtožnih predlogov Vrhovno sodišče utrjuje v prepričanju, da tožnik pravice, ki jih ima v postopku, uporablja v nasprotju z njihovim namenom. Z vlaganjem obtožnih predlogov želi doseči učinke, ki naj bi bili po njegovi presoji zanj ugodni, to je prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Takšno konstruiranje pristojnosti ni sprejemljivo in mu Vrhovno sodišče ni moglo slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008468
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269. OZ člen 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
B. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
ZMZ-1 člen 26, 29, 49, 49/1-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - grožnja preganjanja - vrnitev v izvorno državo - možnost notranje razselitve
Odločitev, da prosilec zaradi notranje zaščite ne potrebuje mednarodne zaščite, je pogojena z ugotovitvijo, da v delu izvorne države, kamor naj bi bil razseljen, ni utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo (merilo varnosti) in je razumno pričakovati, da se bo v tem delu države nastanil (test razumnosti). V postopku notranje razselitve je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: ali lahko posameznik varno potuje na alternativno – relevantno območje; ali lahko pričakuje, da bo tam sprejet in; ali se lahko tam nastani. Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za notranjo razselitev ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo prosilec sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo našel delo in prežive.
Tako je v postopku razselitvene alternative treba ugotoviti, ali je v mestu razselitve prosilcu omogočena ekonomska in socialna eksistenca vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP; vprašanje združitve prosilca z družino v kraju razselitve (ki ga izpostavlja tožnik v odgovoru na pritožbo tožene stranke), pa ni predmet odločanja v postopku razselitvene alternative in tudi ni ovira, zaradi katere prosilec ne bi mogel biti razseljen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 243. ZRev-2 člen 6, 53.
dovoljenost revizije - revidiranje - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - pomembno pravno vprašanje - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - obvezna postavitev izvedenca - primerna uporaba ZPP
Revidentka s sklicevanjem na razlago 243. člena ZPP, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo v pravdnih zadevah, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije v upravnem sporu. ZPP se v upravnem sporu uporablja le primarno, poleg tega je o kršitvah pravil revidiranja odločal za to usposobljeni organ, ki je ta pravila tudi razlagal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodišče kot predlagatelj - bivališče strank v postopku
Prenos pristojnosti lahko predlaga tudi sodišče. Razloge, ki jih v konkretnem primeru podaja sodišče, je mogoče presojati po merilu, ki se glasi: ali je na splošni ravni postopek pred sodiščem, ki se nahaja približno 30 km od bivališča pravdnih strank, do te mere otežen, da je upravičeno (ekonomično) sprožiti postopek po 67. členu ZPP in posledično nato tudi prenesti pristojnost. Odgovor je prima facie negativen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - izvršilni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Okoliščina, da je dolžnik mož sodnice, ki je zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, predstavlja tak tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
odmera komunalnega prispevka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča
Trditveno in doakzno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.