spor o pristojnosti - spor o pravicah intelektualne lastnine - izterjava denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe
Ker zahteva za izterjavo denarne kazni v višini 5.000,00 EUR temelji na zatrjevani kršitvi pravice intelektualne lastnine, gre v obravnavanem primeru za spor o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je na podlagi določbe drugega odstavka 103. člena ZS na pravi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 89. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/5. ZDoh-2 člen 37, 37/1-4, 39, 43. ZDavP-2 člen 76.
vrednostni kriterij - akontacija dohodnine - službeno vozilo - boniteta - poslovna dejavnost - dohodek iz delovnega razmerja - ugovor glede dejanskega stanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - sklicevanje na tožbene navedbe - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - delno zavrženje revizije
Za ugotovitev bonitete uporabe osebnega vozila za privatne namene v smilsu 1. točke drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 zadostuje, da se ugotovi uporaba službenega vozila, ki pa je zavezanec zaradi pomanjkanja vodenja ustreznih evidenc ne more utemeljiti kot uporabo v službene namene.
Če dolodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se boniteta obračuna, ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene oziroma za ugotovitev bonitete ni relevantno število prevoženih kilometrov.
ZUS-1 člen 77. ZUP člen 7, 215. ZDavP-2 člen 2, 85.
vročanje odločbe upravnega organa druge stopnje - rok za tožbo - osebna vročitev - odprema odločbe - nerazumljiv pravni pouk - napačen pravni pouk - ugoditev pritožbi
Pravni pouk, v katerem je upravni organ druge stopnje navedel, da rok za vložitev tožbe začne teči po prejemu drugostopenjske odločbe ob pojasnilu, da se odločba šteje za vročeno v določenem roku od odpreme, katere datum je odtisnjen na vročilnici in dejstvu, da je bil na pošiljki izrecno naveden datum odpreme, pa sta tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri pritožniku utemeljeno povzročila nejasnost glede trenutka nastopa vročitve kot okoliščine, od katere začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu.
V obravnavanih okoliščinah je zato za presojo pravočasnosti tožbe bistveno le, ali je stranka ravnala v okviru nejasnega (napačnega) pravnega pouka.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča druge stopnje - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Pristojnost v konkretni zadevi se določa po določbi 104. člena ZS.
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2-b. OZ člen 247, 247/3.
priznanje tuje arbitražne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - mednarodni javni red - pravo Republike Belorusije - kogentna določba - pogodbena kazen - denarna obveznost
Določba tretjega odstavka 247. člena OZ je nedvomno kogentna, ni pa (ker ne tehnično ne vsebinsko ne sodi med temeljne določbe zakona) vtkana v mednarodni javni red. Neposredno nasprotovanje določbi tretjega odstavka 247. člena OZ (op. četudi ima v slovenskem pravnem prostoru za posledico ničnost), ne predstavlja imperativne pravne norme oziroma moralnega pravila, zaradi katerega bi bila ogrožena pravna ali moralna integriteta slovenske pravne ureditve.
Med strankama gre namreč za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo.
spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - pristojnost višjega sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje
Pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za dovoljenost revizije ne zadostuje.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nepravdni postopek - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi okoliščina, da je predlagateljica sodnica doslej pristojnega pritožbenega sodišča, lahko vzbudila relevanten dvom v nepristranskost vseh sodnikov pritožbenega sodišča.
mandatna pogodba - razmerje med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami - razmerje med prevzemnikom naročila in naročiteljem - prekoračitev naročila - odvetniška poklicna etika - obveznosti prevzemnika naročila
Tožnica navaja, da pooblastilo odvetniku zajema le naročilo do polnega poplačila terjatve upnika in nič več, ker pa je toženka prejela več, je po njenem mnenju ravnala v nasprotju s 769. členom OZ, ki ureja odmik od naročil in navodil. Vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženka imela pooblastilo za izvršilni postopek, preplačilo pa je bilo izvedeno v zvezi s tem postopkom. Po takšni razlagi, kot jo zagovarja tožnica, toženka ne bi imela pooblastila niti za vložitev predloga za ustavitev postopka, kar pa ne drži. Ravno nasprotno, toženka je pri prenakazilu ravnala po izrecnih navodilih svoje stranke in se je njenih navodil držala. S tem je toženka ravnala tudi v skladu s 768. členom OZ, ki mandatarju v prvem odstavku nalaga, da mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar; pri tem pa mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. Mandatarju torej nalaga, da v razmerju do naročnika, in ne do naročnikove nasprotne stranke, kot navaja tožnica, ravna kot dober gospodar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00000050
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.. ZKP člen 220. OZ člen 168.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - načelo sorazmernosti - lastninska pravica - zmanjšanje vrednosti vozila
Revizija je dopuščena glede vprašanj:
- ali je bilo spoštovano načelo sorazmernosti med potrebami kazenskega postopka in lastninsko pravico tožnika, ki se kaže skozi trajanje zasega vozila in
- ali je konkretna škoda izkazana tudi v višini zmanjšane vrednosti vozila zaradi časa, ki je potekel med odvzemom in vrnitvijo vozila.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZSZ člen 62. ZGO-1 člen 218b.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournik
Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
OZ člen 1, 480, 480/1. ZVKSES člen 1, 1/1. ZPP člen 367, 367/2.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - varstvo kupcev stanovanj - jamčevanje za napake - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - razlaga zakona - specialni zakon
ZVKSES ne določba roka za sodno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov po ZVKSES, zato je treba uporabiti splošni predpis, torej OZ, ki v prvem odstavku 480. člena OZ za sodno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za stvarne napake določa enoletni prekluzivni rok.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Kolegialna povezanost, ki jo omenjata nasprotna udeleženca in se nanaša na domnevno razmerje med sodniki Okrajnega sodišča v Tolminu in nosilci lokalne samouprave v A. prima facie ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti. Načelno je mogoče soglašati, da so nedopustne razmere med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami v postopku. Pri tem pa za utemeljenost predloga ne more zadoščati vrednostna sodba o intelektualni oporečnosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Tolminu, ker je predlagateljev oče nekdanji župan Občine A.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom senata okrožnega sodišča - načelo enakega varstva pravic v postopku - načelo konktradiktornosti
Iz podatkov kazenskega spisa ni razvidno, da bi obdolženčev zagovornik predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora prejel pred odločanjem zunajobravnavnega senata dne 28. 2. 2017, saj v spisu ni potrdila o prejemu elektronskega sporočila z dne 27. 2. 2017, ki je bilo poslano na elektronski naslov BB.si. Ker obdolženčevemu zagovorniku ni bilo omogočeno, da bi se pred odločanjem zunajobravnavnega senata s predlogom državnega tožilca seznanil in se o njem izjavil, je sodišče obdolženca in njegovega zagovornika postavilo v neenakopraven položaj in s tem kršilo določbo 22. člena Ustave RS.