KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00003353
ZKP člen 372, 372/5, 450b, 450b/2.
sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - odločba o odvzemu premoženjske koristi
Pri presoji, ali naj sodišče sporazum o priznanju krivde sprejme, ima le dve možnosti: ali ga v celoti sprejme, ali pa ga v celoti zavrne
V obravnavani zadevi je sporazum vseboval dogovor o višini odvzema premoženjske koristi in je bil v tem delu v nasprotju z dovoljeno vsebino iz drugega odstavka 450.b člena ZKP, zato bi ga moralo sodišče zavrniti. Odstopanje od sporazuma, ki ga je sodišče že sprejelo, v delu o odvzemu premoženjske koristi ni dopustno in to kljub temu, da dogovor o odvzemu premoženjske koristi skladno z drugim odstavkom 450.b člena ZKP ne more biti predmet sporazuma.
revizija - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - formalno sosporništvo na aktivni strani - navadno sosporništvo na aktivni strani - zavrženje revizije
Če so tožniki formalni in navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta določi po zahtevku, ki odpade na vsakega od njih.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - obrazložitev odločilnih dejstev - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da za odreditev pripora zadošča, da sodišče ugotovi in obrazloži, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar najvišjo stopnjo verjetnosti, da naj bi osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, sodišče pa bo obdolženčev zagovor in dokaze v zvezi s kaznivim dejanjem presojalo na glavni obravnavi.
Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelja radijskih in televizijskih programov iz 2007 ne more ustrezati pojmu skupnega sporazuma. Lahko pa vendarle predstavlja obrazloženo podlago zahteve za plačilo nadomestila, določenega s strani kolektivne organizacije, ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.
predlog za določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča oziroma ustvarjajo videz, da sodišče ne bo odločilo nepristransko.
Okoliščina, da je toženka zaposlena na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki posluje v isti stavbi kot Okrajno sodišče v Murski Soboti, kjer se zaposleni dnevno srečujejo ter se udeležujejo tudi skupnih družabnih srečanj, je po prepričanju Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00002355
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - rok za predložitev dokazila
Stališču vrhovnega državnega tožilca je v konkretnem primeru potrebno pritrditi. Sodišče druge stopnje je sicer pravilno zaključilo, da določba prvega odstavka 202. d člena ZP-1 med pogoji za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predvideva (pravočasne) predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno upoštevati tudi druge določbe ZP-1 (202. d - 202. e člen ZP-1), ki urejajo navedeni institut. Treba je upoštevati (v času odločanja sodišč prve in druge stopnje veljaven) osmi odstavek 202. d člena ZP-1, skladno s katerim sodišče storilcu v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, naloži tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od petnajst dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen in z določbami ZVoz predviden program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca. Po določbi drugega odstavka 202. e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
URS člen 29, 29-3.. ZKP člen 15, 16, 16/3, 299, 299/2, 299/3, 329, 329/2, 371, 371/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Temeljna teza obrambe v obravnavanem kazenskem postopku je bila, da je celotno poslovanje z oškodovano družbo vodil obsojenkin partner, obsojenka pa je bila le "slamnata nosilka dejavnosti samostojnega podjetništva". Če bi se ta teza izkazala za točno, bi obsojenka ne mogla biti spoznana za krivo storitve očitanega ji kaznivega dejanja, saj je krivda v kazenskopravnem smislu vedno subjektivna in vezana na tistega, ki je uresničil zakonske znake določenega kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - izplačilo zavarovalnine - višina zavarovalnine - dejanska vrednost zavarovane stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - totalna škoda
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije,ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP. Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
Onemogočena uporaba lastne nepremičnine, ki se ni odrazila na tožnikovem premoženjskem položaju (ta je ostal enak, kot je bil pred kršitvijo toženkinih pogodbenih obveznosti), ne omogoča pravnega zaključka o že nastali pravno priznani premoženjske škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000072
ZPP člen 1, 8, 215, 370, 370/3. OZ člen 131. URS člen 23.
odškodnina - komplikacija pri operacijskem posegu - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V obravnavani zadevi ni niti ugotovitve o nestrokovnem ravnanju, kaj šele o tem, da bi bila nastala škoda lahko pravno relevantna posledica takšnega ravnanja.
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je zahteva po še dodatnem izvedencu v resnici zahteva po kopičenju izvedencev, k čemur Vrhovno sodišče še dodaja, da bi bila takšna zahteva v nasprotju s pravico iz 23. člena Ustave.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0018967
URS člen 34, 35, 39.
dopuščena revizija - mediji - odgovornost izdajatelja - kršitev osebnostnih pravic - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - pravica do osebnega dostojanstva - kolizija ustavnih pravic - zapor - pazniki - ravnanje z obsojenci
Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da z izpostavitvijo vzdevka prvega tožnika, imena drugega tožnika in priimka tretjega tožnika, zaradi katerih jih je lahko določen krog ljudi prepoznal, meje svobode izražanja niso bile prekoračene. Iz članka je jasno razvidno, da gre za povzetek tistega, kar je avtor izvedel od obsojencev, da pa so obsojenci povedali, da pri zlorabah niso bili udeleženi vsi pazniki, ampak le nekateri, ki so jih obsojenci tudi izpostavili z vzdevki, imeni ali priimki. To izpoved je povzel novinar v svojem prispevku. Pravilna je zato ocena sodišča druge stopnje, da je imel utemeljen razlog, da je verjel v resničnost njihovih navedb in da spornega članka kljub temu, da je povzel vzdevke oziroma delna imena tožnikov, ni napisal z žaljivim namenom.
Pravilna pa je tudi ocena sodišča druge stopnje, da ob tem, da ni bilo izkazano, da bi novinar poznal identiteto tožnikov, ni utemeljen očitek, da bi moral pred objavo članka pridobiti tudi njihov odziv. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je novinar pridobljeno informacijo preveril pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in upoštevajoč navedene okoliščine s tem zadostil standardom poklicnega novinarstva.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZKme-1 člen 5, 5/3, 100.
spor o pristojnosti - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - gospodarski subjekt - gospodarski spor
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP).
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - spor, ki nastane med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom - predhodni preizkus tožbe
Faza predhodnega preizkusa tožbe se namreč konča, ko sodišče tožbo uspešno vroči toženi stranki. Okrožno sodišče v Kopru pa je 4. 2. 2017 dopolnitev tožbe vročilo toženki, 14. 2. 2017 prejelo toženkin odgovor na tožbo in šele nato (istega dne) izdalo sklep o krajevni nepristojnosti. Ker je to storilo po dejanjih, ki ne sodijo več v okvir predhodnega preizkusa tožbe, je tako postopanje prepozno.
spor o pristojnosti - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - reševanje sodnih zaostankov - obseg prenosa
Sklep predsednika Vrhovnega sodišča z dne 17. 10. 2016 je določil pravila izbire zadev tako, da jo je omejil s časom (oktober in november 2016) in številom prenešenih zadev (dvajset). Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Celju (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določi po določbi 104. člena ZS.
URS člen 22. ZUS-1 člen 2, 2/1, 22, 22/1, 64, 75, 75/3, 83, 83/2-1, 93, 93/1. ZDavP-2 člen 5, 5/1, 73, 77. ZPP člen 8, 224, 224/4, 356, 383. ZUP člen 7, 7/1, 10, 171, 171/1. ZS člen 2.
dovoljena revizija - pravica do izvajanja dokazov v upravnem sporu - pravica do izjave - neizvedba glavne obravnave - vnaprejšnja dokazan ocena - listinski dokazi v davčnem in upravnem postopku - substanciranost dokaznih predlogov - absolutno bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu vrnitev v novo sojenje pred drugim senatom - vezanost upravnega organa na materialno pravnomočno sodbo upravnega sodišča
Sodišče ne more zavrniti izvedbe predlaganega dokaza izhajajoč iz stališča, da se je na podlagi že izvedenih dokazov v davčnem (upravnem) postopku, to je na podlagi podatkov iz upravnega spisa, prepričalo o nasprotnem, kot trdi predlagatelj dokaza. Taka zavrnitev bi namreč z vidika zahtev kontradiktornega postopka, ki se zagotavljajo tudi v upravnem sporu, pomenila nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka, ne glede na to, da je upravni spor sodni postopek za preizkus zakonitosti upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in se sodišče prve stopnje strinja z dejanskimi ugotovitvami upravnega organa.
Po načelu proste presoje dokazov (10. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, 73. člen ZDavP-2) o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Tako tudi za davčni (upravni) postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele po tem, ko je bil dokazni postopek izveden in dokazi tudi ustrezno vsebinsko presojani, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili izvedeni.
Že iz besedila 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi (kot je npr. zaslišanje priče) niso izključeni, dikcija, da se trditve „praviloma“ dokazuje s tam naštetimi listinskimi dokazi, pa zgolj izraža usmeritev zakonodajalca v učinkovitost postopanja v davčnem postopku, saj je dokazovanje z listinami po naravi stvari lažje in hitrejše. Tako je Vrhovno sodišče v primerljivih zadevah, ko je bilo soočeno s podobnimi razlogi za zavrnitev nelistinskih dokazov v davčnem postopku, že navedlo, da je možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi predvidena ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravic. Katere dokaze je mogoče primarno pričakovati oziroma zahtevati, je torej odvisno od vsebine oziroma narave spora, saj stranka v določenih postopkih odločilnega dejstva niti ne more dokazovati z listinami.
Substanciranost predloga za zaslišanje priče od predlagatelja ne zahteva navedbe, kaj točno bo priča ob zaslišanju izjavila, saj predlagatelj ne more vedeti, kakšno bo njeno pričanje. Kot obrazloženo mora pojasniti le, katero pravno pomembno dejstvo ali okoliščino želi s pričanjem dokazovati in verjetnost, da bi oseba o tem vedela izpovedati.
Ob morebitni ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja glede revidentove udeležbe v poslih, kar bi narekovalo ugoditev tožbi, lahko sodišče ob izpolnjevanju za to podanih zakonskih pogojev samo odloči v zadevi ali pa odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo upravnemu organu v ponovni postopek, da skladno s pravnomočno sodbo sodišča o njej ponovno odloči. Ta bo pri tem vezan ne le na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (64. člena ZUS-1), ampak tudi na s sodbo ugotovljena dejstva oziroma dejansko stanje, saj je to neločljivo povezano s pravnimi stališči glede pravice do izvedbe dokazov in s samim izrekom sodbe. Povedano drugače: upravni organ je v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot tudi glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih v povezavi s 1. členom ZUS-1). Materialno pravnomočna postane vsaka sodba, v kateri je sodišče vsebinsko presojalo zakonitost upravnega akta, torej tudi sodba o odpravi izpodbijanega upravnega akta (64. člen ZUS-1), saj temelji na vsebinski ugotovitvi njegove nezakonitosti.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad izvajalcem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začetek stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem) vpliva na utemeljenost oziroma dopustnost neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika po 631. členu OZ v primeru, da sodelavec (podizvajalec) neposredni zahtevek na naročnika naslovi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem).
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.