dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Predlog se dopusti glede vprašanja:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali pa gre za drug prejemek iz delovnega razmerja;
- ali se od dosojenega zneska zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, 67/2008 s spremembami), ali od celotnega prejemka.
odškodnina - konkurenčna prepoved - zastaranje - prekluzivni rok
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
Tako opravljanje (sicer istovrstne) dejavnosti toženca po svojem temelju ne predstavlja kršitve prepovedi konkurenčnega delovanja, ampak je odločilno dejstvo pri opredelitvi temelja nastanka morebitne škode protipravno razpolaganje z materialom in sredstvi tožeče stranke.
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožnik prejel za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ali od celotnega prejemka?
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kriterijev - pisna izjava priče - odpoved večjemu številu delavcev
V organizacijski enoti, v kateri sta delali tožnici, je prenehala potreba po delu 12 prodajalcev. Pri tem ni šlo za odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. To pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija - sodna razveza
Sodišči druge in prve stopnje v zvezi s presojo hude malomarnosti tožnikovega nakupa in vgrajevanja nekaterih avtomobilskih delov v karambolirano vozilo, ki ga je kupil, nista izhajali iz standarda navadnega državljana (kot to navaja toženka v reviziji), temveč policista - kriminalista, ki je razpolagal s primernim znanjem in informacijami glede avtomobilske kriminalitete. Ob tej primerjavi, ki je pravilna, sta sodišči tudi pravilno presodili, da v okoliščinah tega primera tožniku ni mogoče očitati tolikšne stopnje neskrbnosti, da bi iz tega sklepali o njegovi hudi malomarnosti v zvezi z kupovanjem, vgradnjo in razpečevanju rezervnih avtomobilskih delov.
Res je, da je pri presoji o možnosti nadaljevanja treba upoštevati tudi tožnikovo delovno mesto oziroma položaj pri delodajalcu. Vendar ta presoja ne more biti vezana le na te okoliščine in na dejstvo, če je toženka poudarila izgubo zaupanja do tožnika že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in mu prepovedala opravljanje nadaljnjih nalog. Te okoliščine se lahko nanašajo na vprašanje zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri presoji po 118. členu ZDR-1 pa so prvenstveno pomembne druge. Te se kažejo predvsem v objektivni nezmožnosti zagotovitve ustreznega dela ali v subjektivno tako porušenem odnosu med delavcem in delodajalcem po tem, ko je do izredne odpovedi že prišlo.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sorodstvo stranke s sodnikom - izločitveni razlog
Zgolj dejstvo svaštva ene od sodnic s stranko ne predstavlja drugega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj upravičen dvom v objektivno nepristranskost Delovnega sodišča v Mariboru kot celote s tem ni izkazan.
ZDoh-2 člen 35, 35/1. ZZVZZ člen 50. ZSDP-1 člen 10. ZPIZ-2 člen 144. ZUTD člen 135.
odpravnina - pobot - obračun davkov in prispevkov
Obveznost delodajalca, da obračuna akontacijo dohodnine in prispevke temelji na prisilnih predpisih. Glede na prisilno naravo predpisov je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pobot terjatve tožene stranke izvedlo zgolj do višine neto zneska tožnikove terjatve iz naslova odpravnine, ne pa tudi v višini davkov in prispevkov, ki jih je treba obračunati in odvesti, ne glede na ugovor pobota.
ZSKZDČEU-1 člen 31, 31/2, 32, 32/1, 32/3.. MEKIDP člen 17.
evropski nalog za prijetje in predajo - sočasni nalog ter zahteva za izročitev - okoliščine, ki se upoštevajo pri odločitvi, kateri državi se bo zahtevana oseba predala
Določba drugega odstavka 31. člena ZSKZDČEU-1 primeroma navaja okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločitvi o predaji osebe državi članici ali izročitvi tretji državi. K tem okoliščinam sodi tudi kriterij iz 17. člena Evropske konvencije o izročitvi, ki jo je Republika Slovenija ratificirala (Ur. l. RS-MP, št.22/94), da se upošteva možnosti za kasnejšo izročitev drugi državi. V BiH velja prepoved izročanja lastnih državljanov tretjim državam. Zakon o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoči u krivičnim stvarima, Službeni glasnik BiH, br. 53/09 z dne 15. 6. 2009) namreč v a) točki 34. člena kot enega od kumulativno predpisanih pogojev za izročitev zahtevane osebe iz BiH v tretjo državo določa, da zahtevana oseba ni državljan BiH. Z izpodbijano odločitvijo, ko je torej sodišče dalo prednost BiH in ne ZR Nemčiji, in odločilo, da se zahtevana oseba, ki je državljan BiH izroči tej državi, je glede na prepoved izročanja lastnih državljanov, ki velja v BiH, drugi državi onemogočilo uspešno izvedbo kazenskega postopka zoper zahtevano osebo.
URS člen 14, 14/2, 22, 33. ZDoh člen 96, 96/2-2. ZPPreb člen 3, 3-3, 7.
dovoljena revizija - dohodnina - oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala pri prodaji stanovanja
Razlikovanje, ki je z vidika pogoja bivanja v triletnem časovnem obdobju pred prodajo stanovanja vzpostavljeno med osebami, ki so v stanovanju dejansko bivale določeno časovno obdobje, in tistimi, ki so bili poleg tega v njem tudi stalno prijavljeni (2. točka drugega odstavka 96. člena Zdoh-2), ni nerazumno, terja ga namen davčne oprostitve, na katero se sklicuje revident, in sicer da se z ugodnostjo stimulira kupovanje nepremičnin za reševanje lastnega stanovansjkega vprašanja ne pa za preprodajo.
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - aktivna legitimacija za vložitev predloga - organizacijska enota - zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Okrajno sodišče je v organizacijskem smislu res enota okrožnega sodišča, vendar ta okoliščina ne prenaša sodne pristojnosti na okrožno sodišče. V procesnem smislu je pristojnost sodišč v pravdnem postopku urejena z Zakonom o pravdnem postopku (določbe od 17. do 69. člena ZPP). Na navedeni zakonski okvir je vezano tudi Vrhovno sodišče pri odločanju o delegaciji pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP.
denacionalizacija - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine - metoda izračuna - zavezanec za plačilo - obdavčitev - tek zakonskih zamudnih obresti
Nadomestilo po 72. člen ZDen naj izravna tisto vrednostno nesorazmerje, ki je upravičencu nastalo od tedaj, ko se je zakonodajalec odločil popraviti prizadejano krivico (leto 1991) do njene resnične poprave (pravnomočnost denacionalizacijske odločbe), in s tem vrednostno izenači premoženje vseh denacionalizacijskih upravičencev (na leto 1991), ki so sicer nepremičnine prejeli v različnih časovnih trenutkih. Predstavlja torej povračilo tiste koristi, ki bi jo upravičenec imel, če bi država poskrbela za popravo krivice, prizadejane z nacionalizacijo, na bolj ažuren način tako, da bi upravičenci nepremičnine dobili že ob uveljavitvi ZDen.
Zavezanec za plačilo izgubljene koristi je tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi. Taka razlaga izhaja iz ekonomskega bistva lastninske pravice (ali njej ustrezajoče pravice uporabe v nekdanjem sistemu družbene lastnine), saj je zavezanec za vračilo od uveljavitve ZDen, pa tudi od vložitve zahteve za denacionalizacijo dalje, vse do pravnomočnosti izdane odločbe od nacionaliziranih nepremičnin pridobival oziroma bi lahko pridobival ekonomsko korist.
denacionalizacija - odškodnina - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - hipotetična najemnina - načelo gospodarnosti - pravica do zasebne lastnine
Če naj ne gre za protiustaven poseg v njegovo pravico do zasebne lastnine, potem mora biti po plačilu reparacije njegov položaj tak, da bi bil ob normalno skrbnem ravnanju sedaj premoženjsko izravnan. Kolikor bi ob normalno skrbnem ravnanju lahko bil okoriščen, toliko naj upravičencu povrne na rovaš njegovega prikrajšanja. To pomeni, da je od njega v skladu z načelom skrbnosti dobrega gospodarja utemeljeno pričakovati, da krije stroške normalnega vzdrževanja stvari, ki naj premoženje ohranjajo takšno, kot je bilo leta 1991. Vrednotno nevdržno pa je, če mu, na drugi strani, nalagamo, da bi moral v premoženje še dodatno investirati zgolj zato, da bi bilo mogoče nepremičnine optimalno tržiti (dobiček od takšnega trženja pa bi šel nazadnje denacionalizacijskemu upravičencu in ne njemu). Prav to pa v bistvu revidentki nalaga izpodbijana sodba, ko odločitev gradi na načelu najbolj gospodarne rabe. Kar v tem primeru pomeni, da bi moral nepremičnine urediti kot nekaj, kar v času uveljavitve ZDen niso bile (parkirišče, otroško igrišče, kamp, skladišče itd.).
nična pogodba - prodaja dela nepremičnine - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - parcelacija - identifikacijski znak nepremičnine - določen predmet prodaje - določljivost predmeta pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - tek zamudnih obresti
Izvedba parcelacije, ki bi natančno določila predmet Prodajne pogodbe in bi zavezovala obe njeni stranki, terja predhodno soglasje volj obeh pravdnih strank o legi novo nastalih(e) parcel(e) in poteku njihovih mej. Da bi takšno soglasje med njima obstajalo, pravdni stranki nista trdili. Še več, obe sta zatrjevali, da so med njima potekali dogovori z namenom, da bi opredelili lokacijo nepremičnin in s tem predmet prodaje ter o tem dosegli soglasje pred izvedbo parcelacije. Navedeno pomeni, da predmet Prodajne pogodbe ni bil (niti) naknadno določen, prav tako iz prodajne pogodbe ni razbrati podatkov, ki bi omogočali njegovo določitev. Zgolj navedba parcel, katerih nadaljnja delitev/parcelacija se med strankama predvideva, in določitev skupne površine novo odmerjenih(e) parcel(e) za zaključek o določljivosti predmeta Prodajne pogodbe ne zadošča.
prenehanje pravne osebe - stečaj - izbris iz sodnega registra - prenehanje stranke - sposobnost biti stranka v postopku - revidenta - zavrženje revizije
Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka ne pride v poštev.
zahteva za varstvo zakonitosti - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - preizkus predloga - obseg preizkusa - formalni preizkus - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
OZ člen 59, 62, 239, 251, 251/3, 251/4, 274, 274/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/5, 367a, 377, 490.
najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - aktivno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zakon ne daje upniku podlage, da bi lahko v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo uveljavljal zgolj pogodbeno kazen zaradi zamude, ne da bi kumulativno uveljavljal tudi izpolnitveni zahtevek. Dopustitev takšnega (samostojnega) zahtevka bi namreč spremenila naravo pogodbene kazni v primeru, ko je po zapadlosti obveznosti izpolnitev postala nemogoča ali v primerih, ko je izpolnitvena obveznost dolžnika prenehala na podlagi zakona ali na podlagi odstopnega upravičenja upnika. Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je zato treba razlagati tako, da je mogoče uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v naslednjih primerih: (1.) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali (2.) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Stranke pogodbe lahko skupen poslovni namen uresničijo tudi tako, da obligacijsko razmerje oblikujejo z uporabo ustrezne kombinacije (odložnih) pogojev in rokov.
Stranki sta v zapisniku sicer res zapisali, da je pogoj za prevzem sredstev meritorna odločba o (ne)obstoju prerekane terjatve, vendar pa je takšen dogovor mogoče razumeti le tako, da je meritorna odločba le sredstvo za dokazovanje, komu pripada terjatev, in ne cilj sam po sebi.
Tožnica želi naknadno v pravdnem postopku doseči uspeh s tistim delom zahteve za denacionalizacijo, s katerim je v upravnem postopku propadla. Sodišče ne more v pravdnem postopku znova odločati o tistem, o čemer je že odločil pristojni upravni organ, prav tako ne more v pravdnem postopku preizkušati pravilnosti izdanih upravnih odločb. Nasprotno, po načelu prijrejenosti je sodišče veznao na upravno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije. To načelo velja tudi glede odločbe o nacionalizaciji.