dovoljenost revizije - zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - neizkazane zelo hude posledice - zavrženje revizije
Vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na dveh samostojnih ključnih razlogih, je vsebinska obravnava revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidenta izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo, ki zasleduje ta uspeh, pa revidenta tudi izkazujeta svoj pravni interes.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6.. OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost za mešano naključje - nepopolna vloga - formalni pogoji za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Strogim formalnim zahtevam za dopustitev revizije predlagateljici nista zadostili s tem, ko sta samo navrgli eno (splošno) vprašanje, ne da bi konkretno in natančno navedli okoliščine, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Predlog po vsebini dejansko predstavlja (nedovoljeno) revizijo.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj vložil predlog sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost), je njegov predlog nedovoljen na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP.
dovoljenost revizije - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident se v reviziji sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vendar pomembnega pravnega vprašanja sploh ni navedel, Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.
rejniška dejavnost - začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja
Sodišče lahko v upravnem sporu z začasno odredbo začasno uredi le tisto sporno razmerje, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga v posameznem primeru obravnava sodišče. Mogoče je torej začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe sploh odloči. V tem postopku tako ni mogoče odločati o tem, kje naj se namestita mladoletna otroka, saj to ni predmet tega upravnega spora (v tem upravnem sporu se ne odloča o njuni namestitvi) temveč bo to šele posledica (morebitne) pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi četrtega odstavka 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebne tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.
ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 43. ZBan-1 člen 231, 347, 350a, 352, 353. URS člen 22, 23, 25. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - redno sodno varstvo - subsidiarno sodno varstvo - postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba
Ker je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 presodilo, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave).
Če ni bila v neskladju z Ustavno zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.
Direktiva se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu.
ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 23. OZ člen 22, 22/3, 28, 59, 59/2.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - prejem izjave o sprejemu ponudbe
Potencialni kupec mora pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena, in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
Ker je pravni posel sklenjen s soglasjem volj obeh pogodbenih strank, je pri odgovoru na zastavljeno vprašanje (o tem kdaj se šteje, da je pogodba sklenjena) treba upoštevati, da upravna enota ni pogodbena stranka. Zato po prejšnji ureditvi, ki upravne enote ni pooblaščala za sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, ni mogoče šteti, da je bil pravni posel sklenjen, ko je tako izjavo prejela upravna enota, temveč, ko jo je prejel prodajalec.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se zavarovalnina, ki je bila tožeči stranki izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, všteva v prisojeno odškodnino, če je zavarovalno premijo plačal delodajalec.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - davki in prispevki
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
Slabi poslovni rezultati, ki so posledica upada prometa, so lahko utemeljen poslovni razlog, vendar le, če zaradi tega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko pristopi k reorganizaciji in zmanjša število zaposlenih, če jim zaradi upada prometa ne more več zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Revizija utemeljeno opozarja, da slab bilančni izid ne pomeni vedno prenehanja potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Če kljub slabšim poslovnim rezultatom in upadu prometa potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne preneha, poslovni razlog ni utemeljen. Za presojo, ali je potreba po delu pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi v resnici prenehala, je odločilnega pomena, ali se je obseg dela na delovnem mestu interni nadzornik zmanjšal oziroma ali delodajalec lahko izpad enega delavca nadomesti s preostalimi (z razporeditvijo nalog), ne da bi jih s tem prekomerno obremenil in ne da bi imel zaradi tega dodatne stroške.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - varnostna služba
Okoliščina, da tožena stranka za Delovno sodišče Celje opravlja storitev fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Drugačna organizacija dela, ki je v tem, da se delo, ki ga je opravljala tožnica, razdeli med tri druge delavce tožene stranke ter zunanjega sodelavca, prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljala tožnica. Tožnica zmotno navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti podan, če se delo, ki ga je opravljala tožnica pri toženi stranki še naprej opravlja, vendar tako, da ga sedaj opravljajo drugi delavci oziroma tudi zunanji izvajalec.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - sodna razveza - okoliščine in interesi strank - izguba zaupanja
Glede na to, da je bila odpoved nezakonita zato, ker je bila prepozna in da je tožena stranka podala predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pa v okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, vendarle ni nepomembno (med drugim), kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose in možnost nadaljnjega sodelovanja.
156. člen ZPIZ-1 kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine določa tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnik pogoj dobe in starosti izpolnjuje, ne izpolnjuje pa tretjega, kumulativno določenega pogoja, to je prenehanja zavarovanja. Tožnik je bil na dan 28. 12. 2012 vključen v obvezno zavarovanje v Bosni in Hercegovini. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Tožnik ob sklicevanju na zmotno uporabo materialnega prava v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog.
Neutemeljen je tudi očitek tožnika, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker bi soglasje k odpovedi po 112. členu ZDR-1 moral podati zbor delavcev, ne pa svet zavoda. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi podal tako svet zavoda, kot tudi sindikat in zbor delavcev, pri čemer tožnik ne navede, kateri materialni predpis naj bi bil pri glasovanju zbora delavcev v zvezi s sklepčnostjo in potrebno večino pri glasovanju kršen.
pravica do starostne pokojnine - odstotki za odmero - dokup zavarovalne dobe za čas študija
Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu, prav tako se upoštevajo posledice tega dokupa po veljavnem predpisu.
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse do dokupa. Gre za dobo zunaj zavarovanja, ki lastnost zavarovalne dobe in s tem pravico do vštetja dobi šele s plačilom prispevka. Zato se upošteva po pogojih, veljavnih v času njene pridobitve.