začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe
Predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, kolikor bi pritožnica uspela s tožbo v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega sklepa, ta tudi ne more predstavljati težko popravljive škode oziroma nepopravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis stranka pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ni mogoče uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Kontradiktornost je že načeloma omejena oziroma je glede vprašanja kontradiktornosti v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe dopusten nižji standard kot pa v rednih postopkih. S tem ko je sodišče poslalo pritožnici v vednost odgovor toženke, je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 44, 44/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera
Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani.
dovoljenost revizije - verifikacija lekarne - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev - zavrženje revizije
Po povedanem v postopku verifikacije ni mogoče pridobiti dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti. Vprašanji, ali obstaja potreba po izdaji zdravil oziroma ali bi morala občina določeni osebi dovoliti odprtje lekarne na svojem območju, se zato tudi z vidika varstva konkurence lahko obravnava le v postopku proti občini.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00003031
ZMZ člen 21, 21/3. ZUS-1 člen 74.
mednarodna zaščita - neskladne izjave - splošna neverodostojnost - razlogi preganjanja - politična stranka - prevajanje zapisnika - psihično stanje prosilca za azil - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Ker zaradi nasprotujočih izjav na več bistvenih mestih svoje izpovedbe glede članstva v stranki UDP in preganjanja zaradi političnega prepričanja ni uspel izkazati, je bila ugotovljena njegova splošna neverodostojnost.
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da se je ugotovila le splošna neverodostojnost pritožnika, ampak je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi neskladnost konkretnih izjav, ki jih ni ustrezno pojasnil.
Kljub časovni oddaljenosti je utemeljeno pričakovati, da bo prosilec o bistvenih in najpomembnejših okoliščinah, zaradi katerih je zapustil izvorno državo in s katerimi utemeljuje prošnjo, izpovedal bistveno enako (npr. glede aktivnosti v stranki UDP, obdobja aretacij, časa zapustitve izvorne države). Različna izpovedovanja o bistvenih okoliščinah, ki jih je navedel pritožnik kot razlog za pridobitev mednarodne zaščite, vzpostavljajo dvom, da so se dogodki res zgodili, s tem pa se izmika podlaga za ugotovitev, da je njegova potreba po zaščiti dejanska in resnična.
Nesposobnosti za zaslišanje ni zatrjeval do konca glavne obravnave, zato tega ne more izpodbiti s pritožbenimi navedbami, njegovo slabo zdravstveno stanje pa ni bilo ugotovljeno niti na zadnji glavni obravnavi. Sklicevanje na psihično stanje prosilca mora biti izkazano na prepričljiv način in podkrepljeno z ustreznimi dokazi, prav tako pa za dvom v psihično sposobnost pritožnika ne zadošča zgolj pooblaščenkina laična ocena.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - rušenje objekta - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika
Z odločitvijo, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno sprejemljivo (drugi odstavek 25. člena ZTLR) še ni odločeno tudi o tem ali je graditelj objekta pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
rok za izvršitev obveznosti - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - objektivne ovire
Dveletni rok za izvršitev obveznosti za obsojenca, ki s svojim ravnanjem ni prispeval k nastanku okoliščin, ki objektivno gledano onemogočajo tak način izvršitve kazenske sankcije, začne zato teči takrat, ko te ovire prenehajo. S tako razlago Vrhovno sodišče ohranja stališče, sprejeto v sodbi I Ips 58911/2011 z dne 16. 3. 2017, da je ta rok zakonski in zato nepodaljšljiv, vendar pa ga dopolnjuje z razlago, da začne teči šele takrat, ko prenehajo ovire, ki objektivno gledano onemogočajo tak način izvršitve kazni in jih obsojenec ni povzročil po svoji krivdi. Takšno stališče je tudi v skladu z vsebino desetega odstavka 86. člena KZ-1, ki ureja položaje, v katerih je na obsojenca mogoče nasloviti očitek, da zaradi njegovega ravnanja, ki ni bilo v skladu z določenimi nalogami v okviru dela v splošno korist in izpolnjevanjem navodil v okviru varstvenega nadzorstva v roku dveh let naloženega dela zato ni opravil po svoji krivdi, v nasprotnem primeru pa obsojenec ne more nositi škodljivih posledic, če je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi izpolnil svoje obveznosti, ki se nanašajo izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - policijska pooblastila - uporaba prisilnih sredstev - načelo sorazmernosti - pasivno in aktivno upiranje
Obsojencu je očitano, da je ravnal v nasprotju z določbama 51. in 51.b člena Zakona o policiji. Bistvo navedenih določb je, da smejo policisti uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno načinu in moči upiranja ali napada, pri uporabi prisilnih sredstev pa mora spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo. Fizično silo in palico lahko policisti uporabijo, če ne morejo drugače obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov, moti javni red, ali v primeru upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti, ali ji odvzeti prostost, ter v primeru, če je treba odvrniti napad na osebe ali objekte, ali napad na sebe ali koga drugega.
izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - obrazložitev predloga
Po določilu četrtega odstavka 72. člena ZPP mora stranka v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. V obravnavanem primeru je pritožnik v predlogu za izločitev z dne 11. 3. 2014 navedel zgolj, da je po njegovih informacijah višja sodnica prijateljica s tožnico, kar pa, kot je to pravilno že ugotovilo Višje sodišče v Kopru, ne zadostuje, saj mora predlagatelj še posebej, kadar navaja okoliščino za odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, le-to konkretno navesti.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - etažna lastnina - nepravdni postopek
V nepravdnih postopkih je revizija izključena, razen če je z zakonom izrecno dovoljena. Z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi ni dovoljena.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Iz opisa dejanja je razvidno, da se izvršitvena ravnanja posameznih kaznivih dejanj nanašajo na območja različnih sodnih okrožij, med drugim tako z območja Maribora, kot tudi Ljubljane. Prav tako je iz predloga Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije razvidno (v nadaljevanju SDT), da predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju celotne Slovenije in ne koncentrirano zgolj na območju bodisi ljubljanskega bodisi mariborskega sodnega okrožja. Vendar pa je Okrožno sodišče v Ljubljani tisto sodišče, ki je v luči tretjega odstavka 26. člena ZKP že predhodno prejelo različne predloge SDT za opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju različnih sodnih okrožij, navedeno sodišče je tem predlogom ugodilo in posamezna preiskovalna dejanja tudi opravilo, zato je za odločanje krajevno pristojno na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in protispisni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor na pritožbo - pravočasnost - pritožbena seja - beseda strank
Zatrjevana procesna kršitev ni podana. V 376. členu ZKP je med drugim določeno, da izvod pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki, ki sme nato v osmih dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Četudi nasprotna stranka odgovori na pritožbo po poteku zakonskega roka, ga predsednik senata ne zavrže, temveč ga, če o pritožbi še ni bilo odločeno, pošlje sodišču druge stopnje, kateremu lahko, vsaj posredno koristi pri odločanju o utemeljenosti pritožbe. Kot že pravilno navaja vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, je iz navedenega zakonskega določila in njegove razlage ugotoviti, da lahko sodišče druge stopnje tudi neposredno upošteva oziroma obravnava prepozno vložen odgovor na pritožbo vse do svoje odločitve o pritožbi. Tretji odstavek 378. člena ZKP med drugim določa, da če je stranka, ki je vložila pritožbo, na seji navzoča, predstavi glavne poudarke vložene pritožbe, nasprotna stranka pa lahko poda odgovor na pritožbo. S tem ko je v obravnavani zadevi senat Višjega sodišča v Ljubljani zagovorniku "ukazal" naj se omeji na osnovne poudarke svoje pritožbe in ko je državna tožilka podala (prebrala) odgovor na pritožbo zagovornika na sami seji senata drugostopenjskega sodišča, le to ni kršilo določb kazenskega postopka, temveč je ravnalo v skladu s citiranim 376. členom ZKP in tretjim odstavkom 378. člena ZKP.
Sodišče druge stopnje tudi ni kršilo določbe 349. člena ZKP, kot zatrjuje zagovornik, ki se nanaša na pravico obtoženca do zadnje besede v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz določb ZKP, ki se nanašajo na postopek s pritožbo, kadar sodišče druge stopnje odloča na seji senata, sicer ne izhaja, da bi tudi na seji senata sodišča druge stopnje obtoženi imel zadnjo besedo. Takšno pravico ima obtoženi v postopku s pritožbo le v primeru, kadar sodišče druge stopnje odloča o utemeljenosti pritožbe na obravnavi, kot to izhaja iz določbe tretjega odstavka 381. člena ZKP, v obravnavani zadevi je sodišče druge stopnje odločalo na seji senata. Iz zapisnika o pritožbeni seji s 14. 4. 2016 (list. št. 658) izhaja drugače kot navaja zagovornik v zahtevi, saj sta tudi v tem primeru, ko je senat o pritožbi odločal na seji, imela obsojenec in njegov zagovornik zadnjo besedo.
premoženjsko pravni zahtevek - kršitev določb kazenskega zakona
Zahteva za varstvo zakonitosti pa utemeljeno napada odločbo kazenske sankcije v delu, ko ta določa nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi. Kot rečeno je sodišče prve stopnje oškodovancu prisodilo premoženjskopravni zahtevek v višini 74.030,60 EUR ter hkrati obsojenemu v pogojni obsodbi določilo nadaljnji pogoj, da mora v roku enega leta po pravnomočnosti sodbe navedeni znesek vrniti oškodovancu. Višje sodišče je sodbo v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da je oškodovanca z njim napotilo na pravdo, pri tem pa ni posegalo v odločitev o nadaljnjem pogoju v pogojni obsodbi. Tretji odstavek 50. člena KZ določa, da lahko v pogojni obsodbi sodišče določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih, v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Pri tem velja, da se obsojencu lahko v nadaljnjem pogoju nalaga samo povrnitev škode, glede katere ima oškodovanec potreben pravni naslov v prisojenem premoženjskopravnem zahtevku iz adhezijskega postopka ali iz posebne pravde. Tako ni ovire, da je nadaljnji pogoj v pogojni obsodbi postavljen, kadar je znesek pravnomočno prisojen v pravdi in kadar ta še ni bil plačan. Drugače pa je, ko pravdni postopek še ni pravnomočno končan.
ZKP člen 200, 200/1, 201, 201/1-3, 420, 420/2. ZNPPol člen 4, 4/1-2, 4/2.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - naloge policije - nadzor prometa na javni cesti - zakonski znaki kaznivega dejanja - odreditev pripora - utemeljen sum - dejstva in dokazi
Naloga policije, ki izhaja iz njenih temeljnih dolžnosti, je nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet (četrta alineja prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v nadaljevanju ZNPPol). Vrhovno sodišče tako pritrjuje vrhovnemu državnemu tožilcu, da sme policija samostojno nadzorovati promet na javnih cestah, s tem pa tudi način vožnje udeležencev v prometu in (v zvezi z varnostjo prometa) oceniti, ali gre pri ravnanju posameznih udeležencev v cestnem prometu za storitev kaznivega dejanja.
Vrhovno sodišče glede identitete oziroma razmerja med prekrški in kaznivimi dejanji ter obstoja zakonskih znakov obravnavanih kaznivih dejanj poudarja, da gre pri pravni kvalifikaciji in obstoju zakonskih znakov kaznivih dejanj za vprašanja, ki jih sodišče ugotavlja šele v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, za odreditev pripora pa zadošča, da sodišče ugotovi, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki s potrebno stopnjo verjetnosti kažejo, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja.
pomanjkljivi razlogi sodbe - pošten postopek - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Pošten (upravni) postopek terja tudi seznanitev osebe, o katere pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih odloča upravni organ, z razlogi te odločitve. Kadar sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne, odloči enako kot pred njim prekrškovni organ. To pomeni, da so za presojo izostanka sodbenih razlogov v smislu absolutno bistvene kršitve postopka o prekršku pomembne ne le odločbe v izreku sodbe, temveč tudi odločbe v izreku odločbe o prekršku.
ZP-1 člen 55, 55/2, 55, 55/4.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - priprava obrambe - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 55. člena ZP-1 prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo v izjavil pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ter da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 61/2016 z dne 23. 2. 2017 presodilo, da je vsebino navedene določbe treba razlagati v luči določbe 29. člena Ustave, ki tudi storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Če prekrškovni organ storilca prekrška pisno obvesti o prekršku, ima storilec v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZP-1 možnost, da se v petih dneh od vročitve obvestila izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška.
stvarna služnost - služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - predhodno pridobljena služnostna pravica - tek priposestvovalne dobe - vpliv gradnje stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču - ugotovitveni tožbeni zahtevek - dopuščena revizija
Pridobitev služnostne pravice na podlagi priposestvovanja zahteva presojo in upoštevanje celotne časovno kontinuirane uporabe služečega zemljišča, pri čemer spreminjanje obsega in načina uporabe med ali celo po izteku priposestvovalne dobe ne izključuje pravila, da nastanek širše uporabe ne vpliva na že uveljavljeno izvrševanje, ki je enako ali celo manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Ali povedano za konkretni primer: priposestvovalna doba po izgradnji hiše torej ni začela ponovno ali celo šele teči, temveč se je morebiti že prej pridobljena služnostna pravica v priposestvovanem obsegu ohranila tudi po njeni izgradnji oziroma se je tek priposestvovalne dobe nadaljeval tudi po tem časovnem trenutku. Domnevno služnostno pravico v obsegu, v katerem sta jo tožnika in njuni pravni predniki dotlej zunajknjižno lahko imeli, sta sodišči v spornem primeru torej lahko celo nedopustno "ukinili".
Pri uveljavljanju originarne pridobitve služnostne pravice na podlagi priposestvovanja takšen zahtevek ni dopusten; ta bi bil, če bi tožnika zahtevala realizacijo morebitnega zavezovalnega pravnega posla z vknjižbo služnostne pravice v zemljiško knjigo (torej uresničitev tudi razpolagalnega pravnega posla). Tožbeni zahtevek je v primerih ugotavljanja priposestvovanja stvarnih pravic zgolj ugotovitvenega značaja, saj ugotavlja pravno dejstvo po samem zakonu pridobljene stvarne pravice na podlagi priposestvovanja (217. člen SPZ), vpis v zemljiško knjigo pa nima konstitutivnega temveč ima le ugotovitveni pomen.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - vsebina služnostne pravice - predhodno pridobljena služnostna pravica - tek priposestvovalne dobe - vpliv gradnje stanovanjske hiše na gospodujočem zemljišču
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija zahtevkov - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - dovoljenost direktne revizije - zavrženje revizije
Če vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe se ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov po petem odstavku 367. člena ZPP, saj gre za medsebojno povezane zahtevke.
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - lastnik gospodujoče nepremičnine - prenos lastninske pravice - odmena za uporabo tuje nepremičnine - obligacijska terjatev - učinek inter partes
Pogodbeno določilo, s katerim se tožnica je zavezala plačevati letno odmeno za ustanovitev služnosti, učinkuje zgolj inter partes; tudi sicer po stališču pravne teorije je plačilo iz naslova pogodbe o ustanovitvi služnosti klasična obligacijska terjatev. Pravilna je zato nadaljnja ocena sodišč prve in druge stopnje, da je v konkretnem primeru z odtujitvijo gospodujočih zemljišč na kupca prešla sporna služnost, ne pa tudi obveznost plačila denarnega nadomestila zanjo.