Že s tem, da izbrana kandidatka opravlja sodniško službo, v kateri je na podlagi pozitivne ocene sodniške službe celo napredovala, po podatkih spisov pa ni bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega bi bila moralno nevredna za opravljanje notariata, je izpolnjen pogoj iz petega odstavka 8. člena ZN. Kriteriji za izpolnitev pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN pa ne morejo biti višji od kriterijev za ugotavljanje pogojev za opravljanje sodniške službe.
ZUS člen 3, 3/2, 3/3, 18 ZN člen 10, 106, 107, 125, 125/1, 125/2 ZDU-1 člen 16.
imenovanje notarja – predlagalna funkcija notarske zbornice
Prizadeta stranka bi lahko bila imenovana za notarja le na podlagi novega razpisa po postopku, izvedenem na podlagi 10. člena ZN, ker pa je ministrica odločila, ne da bi si pridobila predlog Notarske zbornice, je njena odločitev nezakonita in presega njene z zakonom določene pristojnosti.
ZDIJZ člen 1, 4.URS člen 137, 137/2, 155.ZN člen 5.
informacija javnega značaja – notar - podatki o dohodku in poslovnem izidu
Tožeča stranka kot notar opravlja dejavnosti skladno z ZN. Zato je nedvomno organ v smislu ZDIJZ. Vendar pa dohodek ter poslovni izid (čisti dobiček) notarja za leto 2004 ni informacija, ki bi kazala na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javne službe notariata. Glede na vsebino zahtevanih informacij, ki se nanašajo na poslovanje notarja, torej po mnenju revizijskega sodišča ni mogoče najti nobene povezave z delovnim področjem notarja, torej z načinom izvrševanja pooblastil in obveznosti, ki iz notariata izhajajo. Zato ne gre za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ.
ZN člen 8, 10, 10a. ZUS člen 3, 3/2, 72, 72/5, 73.
imenovanje notarja - izbirni postopek - mnenje o strokovni usposobljenosti - izbirna pravica ministra
Izbira notarja, ki jo opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku, temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali notarske zbornice. Izbira je nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje. Zoper odločbo o izbiti lahko kandidat sproži upravni spor. Vendar v tem sporu ne more izpodbijati mnenja komisije, saj ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, ni predmet upravnega spora.
ZN člen 8, 10, 10a. ZUP člen 2, 4, 66, 67, 214. URS člen 14, 22. ZUS člen 23, 23/1, 60, 60/1-2, 60/1-3, 60/1-4, 77, 77/2-3. ZPP člen 155.
imenovanje notarja – merila za izbiro
Pri imenovanju notarja je minister vezan na merila, določena v 10.a členu ZN. Besedilo tega člena sicer dopušča, da se pri izbiri določi in upošteva še dodatna merila za izbiro, vendar ta ne morejo izključiti in tudi ne prevladati nad z 10a.členom ZN predpisanimi merili. V obrazložitvi odločbe o imenovanju je potrebno upoštevanje teh meril tudi ustrezno pojasniti. Pred izdajo odločbe o imenovanju mora minister preveriti tudi pravilnost dotedanjega postopka v zvezi z vlogami, ki so mu bile predložene v izbiro in imenovanje.
Imenovanje notarja opravi z zakonom pooblaščeni minister za pravosodje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Znotraj teh zakonskih meja in namena pooblastila pa je sama odločitev o izbiri prepuščena ministru, ki mora pri svoji odločitvi upoštevati merila iz 10.a člena Zakon o notariatu.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3.ZN člen 3, 68.
zapadlost terjatve - izvršilni naslov - notarski zapis - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - soglasje dolžnika
Po določbi 68. člena ZN notar na zahtevo upravičene osebe (upnika) potrdi (z notarskim zapisnikom) tudi druga dejstva, ki so v določbi prvega odstavka navedene zakonske določbe primeroma našteta, med drugim tudi izjavo, ki jo daje stranka zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek. Za potrditev (zapis) takšne upnikove izjave pa dolžnikovo sodelovanje ni potrebno.
razrešitev notarja - neizpolnjevanje pogojev - postopek ugotavljanje neizpolnjevanja pogojev - zmotna uporaba materialnega prava
Pogoji za razrešitev notarja z razlago, ker ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje notariata, niso izpolnjeni, če tega ni ugotovila Notarska zbornica ali ministrstvo, pristojno za pravosodje, na podlagi pregleda notarjevega poslovanja.
ZN člen 45, 45/2.ZIZ člen 197.ZZZDR člen 49, 64, 103.
zahteva za varstvo zakonitosti - preživljanje otrok - izvršba - notarska listina - pravna kvalifikacija terjatve - verzija razvezanega zakonca - poplačilo mladoletnih upnikov - prednost pri poplačilu
Kontrolna funkcija sodišča je tudi v preverjanju skladnosti vsebine pravnega posla in pravne kvalifikacije terjatve, ki sta razvidni iz notarske listine.
Če po tožeči stranki (Notarski zbornici Slovenije) zahtevana začasna odredba (da se Notarski zbornici Slovenije prepove določitev in objava datuma nastopa poslovanja prizadete stranke kot notarja v Uradnem listu RS, kar velja do pravnomočne odločitve sodišča v obravnavani upravni zadevi imenovanja notarja), ne bi bila sprejeta, bi prišlo do položaja v obdobju do pravnomočne odločitve sodišča, ko bi morala tožeča stranka izpolniti zakonsko obveznost po 17. členu ZN, to je določiti in objaviti datum nastopa poslovanja prizadete stranke kot notarja v Uradnem listu RS, ker je že prejela kopijo zapisnika o njegovi prisegi, pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe tožene stranke o imenovanju prizadete stranke pa do takrat sploh ne bi bila znana in ne bi bila pravnomočno potrjena ali izpodbita oziroma odločba odpravljena.
Sodišče prve stopnje ni vezano na pravno kvalifikacijo zahteve za izdajo začasne odredbe (1. odstavek 69. člena ZUS). S tem, ko je upoštevalo navedbe tožeče stranke, ki izhajajo iz njene zahteve za izdajo začasne odredbe ter ugotovilo obstoj oziroma izpolnitev pogojev, ki jih terja 2. odstavek 69. člena ZUS, je zakonito in pravilno izdalo predlagano začasno odredbo.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja okoliščine, ki kažejo na priprave prizadete stranke, da prične opravljati notarsko dejavnost in poslovanje, ne pa okoliščin, ki bi kazale na opravljanje notarske dejavnosti, katere prepoved zahteva.
S sodbo Vrhovnega sodišča RS I Uv 5/95 z dne 17.3.1995 je prizadeti stranki omogočeno, da se ob vsakem bodočem razpisu pod enakimi pogoji, torej pod pogoji, določenimi v 10. členu ZN, poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Prizadeta stranka (kandidat za notarja) nima pravice biti imenovana za notarja, ampak le pravico, da se pod enakimi pogoji poteguje za zasedbo notarskega mesta.
ZN člen 8, 10, 10/1, 10/2, 10/3. ZUP (1986) člen 204, 207, 209, 209/2, 209/3.
imenovanje notarja - odločba o imenovanju
Odločba o imenovanju notarja je posamičen akt, vendar ni upravni akt, ki bi moral biti obrazložen v skladu z določili 2. in 3. odstavka 209. člena ZUP. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, imajo pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani. Izbira med prijavljenimi kandidati ni odločanje po prostem preudarku.
ZUS člen 73.ZUP člen 4, 204, 207, 209.ZN člen 8, 10.URS člen 2, 14, 22, 25, 49.
imenovanje notarja
Odločba o imenovanju notarja, ki jo izda minister za pravosodje potem, ko prejme predlog Notarske zbornice, ki izmed na prvi razpis prijavljenih kandidatov izbere 3 in predlaga tudi vrstni red, ni upravna odločba. Zato zanjo ne veljajo določbe ZUP glede obrazložitve in tudi ne glede ugotovitvenega postopka; zato tudi ni sestavljena odločba in tudi ni izdana po prostem preudarku. Niti minister za pravosodje niti Notarska zbornica nimata zakonske podlage, da bi predpisovala dodatna merila oz. kriterije za imenovanje notarjev. Oseba ima pravico kandidirati za notarja, nima pa pravice biti imenovana. Niti ministru niti Notarski zbornici ni treba posebej obrazložiti izbire izmed prijavljenih kandidatov. Sodišče tudi ni pristojno presojati, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za imenovanje.
Odločba o imenovanju notarja ni upravni akt, ki bi moral imeti vse sestavne dele odločbe iz prvega odstavka 207. člena in iz drugega in tretjega odstavka 209. člena ZUP (1986).
Kandidati, ki se prijavijo na razpis, imajo ob izpolnjevanju pogojev pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani.
ZN člen 8, 10, 10/1, 10/2, 10/3. ZUP (1986) člen 207, 209. ZUS člen 73.
imenovanje notarja - odločba o imenovanju
Odločba o imenovanju je posamični akt, vendar ni upravni akt, ki bi moral biti obrazložen v skladu s pravili 2. in 3. odstavka 209. člena ZUP. Kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, imajo pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani.
ZN člen 8, 8/1-2, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 10/5.ZUP člen 207, 207/1, 209, 209/2, 209/3.URS člen 14, 22.
imenovanje notarja - neobrazložena izbira
Izbira med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 8. čl. Zakona o notariatu, in odločanje po prostem preudarku; odločba o imenovanju je posamični akt, vendar ni upravni akt, ki bi moral biti obrazložen v skladu s pravili 2. in 3. odst. 209. čl. ZUP.
Kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, imajo pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani. Tudi če minister (in pred njim Notarska zbornica Slovenije) svoje izbire ne obrazloži, s tem ni kršena ustavna pravica neizbranega kandidata iz 14. ali 22. člena Ustave RS.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1, 93, 93/3.URS člen 22.
začasna odredba - imenovanje notarja
Prvostopno sodišče, ki odloča v času uporabe novega ZUS, mora uporabljati določbe novega ZUS v skladu s 3. odstavkom 93. člena ZUS. Zahteva po kontradiktornem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, tudi v postopku za izdajo začasne odredbe, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati določene posebnosti, ki izhajajo iz narave začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost utemeljenosti zahtevka in dejstvo, da ta ukrep lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku.