Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih?
V upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sprejeta v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča oziroma to pritožbo zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - notariat - izbirni postopek - razgovor - zapisnik
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali stališče Upravnega sodišča, da je za presojo zakonitosti izbirnega postopka edini verodostojen dokaz zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru, voden v času oprave razgovorov, pomeni dokazno pravilo?
ZN člen 10a. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 85. ZPP člen 367b 367b/4, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - notariat - merila za ocenjevanje - strokovno znanje - obrazložitev odločbe - formalno pomanjkljiv predlog - delno zavrženje predloga
Prvo postavljeno vprašanje v predlogu za dopustitev revizije, tako kot je oblikovano, se po svoji vsebini nanaša na kršitev pravil postopka izdaje upravnega akta, kar je tožbeni in ne revizijski razlog (85. člen ZUS-1). Predlagateljica bi zato morala navedeno vprašanje vzročno povezati s kršitvami pravil postopka v upravnem sporu ali s kršitvami materialnega prava, ki jih očita upravnemu sodišču, ter to kratko in razumljivo obrazložiti.
ZN člen 10, 10/9. ZUS-1C člen 27, 27/1. ZUS-1 člen 73, 73/1.
notariat - pritožba ali revizija - sprememba zakona - napačen pravni pouk - dodaten rok
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1C), ki se je začel uporabljati dne 28. 6. 2023, je v prehodnih določbah posegel tudi v ZN. Prvi odstavek 27. člena ZUS-1C namreč določa, da se v ZN v 10. členu deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: "O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema."
Glede na navedeno bi pritožnici lahko pritožbo zoper izpodbijano sodbo Upravnega sodišča vložili pod pogoji iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1. Ta določa, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona, tj. v sporu zaradi posega v človekove pravice ali svoboščine po 4. členu ZUS-1. Le v teh dveh primerih je zoper sodbo sodišča prve stopnje dopustno vložiti pritožbo. V vseh drugih primerih je pritožba že po samem zakonu izključena, dopustno pa je vložiti predlog za dopustitev revizije po 367b. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zgoraj navedena pogoja (da je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt) morata biti izpolnjena kumulativno.
Ker sta pritožnici rok za vložitev predloga za dopustitev revizije zamudili zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijani sodbi, jima zaradi tega ne smejo nastati negativne pravne posledice. To pomeni, da lahko pritožnici od seznanitve s temi razlogi Vrhovnega sodišča, torej od vročitve tega sklepa, vložita predlog za dopustitev revizije v zakonskem roku za njegovo vložitev.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru komisije s kandidatom ni zapisnik o upravnem dejanju, ampak je zapisnik o dejanju strokovnega organa. Pri delu komisije ne gre za neko procesno dejanje v običajnem upravnem postopku, ampak gre za strokovno delo – ocenitev strokovnega znanja in veščin ter izkušenj kandidatov. Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru je torej le dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora in kot tak dokazuje, da so bili vsi kandidati deležni enake obravnave pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti.
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. ZPP člen 180, 180/1. ZUS-1 člen 27, 40, 40/1, 77. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7-2.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru komisije s kandidatom ni zapisnik o upravnem dejanju, ampak je zapisnik o dejanju strokovnega organa. Pri delu komisije ne gre za neko procesno dejanje v običajnem upravnem postopku, ampak gre za strokovno delo – ocenitev strokovnega znanja in veščin ter izkušenj kandidatov. Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru je torej le dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora in kot tak dokazuje, da so bili vsi kandidati deležni enake obravnave pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti.
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. ZPP člen 180, 180/1. ZUS-1 člen 27, 40, 40/1, 77. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7-2.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
URS člen 14, 47, 137. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZN člen 11. Odredba o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest (2022) člen 1.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu - notariat - spremenjeno število notarskih mest - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, ki je tožbo tožnic, notark v krajih, v katerih se z izpodbijanim aktom (Odredba o spremembi odredbe o številu in sedežih notarskih mest) spreminja (povečuje) število notarskih mest, zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Odredba v položaj pritožnic kot notark ne posega, saj bosta lahko še naprej opravljali notarsko službo na podlagi položaja, na katera sta bili imenovani. Odredba tudi ne posega v njune pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njunega imenovanja oziroma položaja notark. Prav tako pa je očitno, da Ustava (tudi) notarjev ne varuje pred spremembami okoliščin, ki lahko vplivajo na obseg njihovega dela in ustvarjanja dohodka. Iz Ustave tudi ne izhaja, da bi moral biti že imenovanemu notarju zagotovljen določen minimalen obseg dela (in s tem dohodka) iz poslovanja v okviru te javne službe, kot to uveljavljata pritožnici, da bi lahko taki spremembi nasprotovali. Prav tako iz 14. člena Ustave ne izhaja, da bi morali imeti vsi notarji enak dejanski dohodek iz opravljanja svoje službe.
Zgolj dejanski interes, da ne bi bil imenovan nov notar na območju, na katerem opravljata notarsko službo, pa ne pomeni ne posega v pravico do svobode dela, kot tudi ne v enakost pred zakonom. Pri tem pa pritožnici v tem upravnem sporu ne moreta uveljavljati kršitev 137. člena Ustave in argumenta varstva „stabilnosti notariata“, saj ne gre za ustavni pravici, ki bi se lahko varovali na podlagi 4. člena ZUS-1.
imenovanje notarja - ustavitev postopka začetega po uradni dolžnosti - odprava odločbe organa prve stopnje - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
Zoper sklep o ustavitvi postopka je sicer dopusten upravni spor na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj gre za sklep, s katerim je postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Tudi v tem primeru je za dopustnost upravnega spora bistvena presoja, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke, torej tudi, ali je z navedenim procesnim sklepom poseženo v pravico ali pravno varovan interes stranke, saj ima le v takem primeru pravni interes za njegovo izpodbijanje v upravnem sporu.
Z obravnavanim sklepom se je postopek končal, pritožnica pa z ugovorom, da je bilo z njim odločeno o njeni pravici oziroma pravni koristi, ki je v tem, da se že začeti postopek imenovanja notarja konča s sprejemom vsebinske odločitve, uveljavlja pravico zahtevati dokončanje javnega razpisa z imenovanjem določenega posameznika za notarja. Takšne pravice pa pritožnica nima. Imenovanje notarja je namreč povezano z varstvom javnega interesa in z izvajanjem javnih nalog. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča ima posameznik zgolj pravico kandidirati za notarja (pod enakimi pogoji), nima pa pravice biti imenovan. Sklep o ustavitvi postopka tako predstavlja odločitev procesne narave, ki jo je toženka sprejela v okviru postopka javnega razpisa, in je namenjena samo poteku tega postopka. Ker torej navedeni sklep ne vsebuje vsebinske odločitve o pritožničini materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega postopka javnega razpisa, je neutemeljeno pritožbeno stališče, da gre za dokončen upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
ZN ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Izpolnjevanje teh pogojev torej kandidati lahko dokazujejo na različne načine in z različnimi dokazi. Vrhovno sodišče zavrača pritožbeno stališče, po katerem kandidati izpolnjevanje tega pogoja v času odprtega roka za prijavo za razpis ne morejo dokazovati s predložitvijo predpogodbe.
Zagotovo za izkaz tega pogoja ne zadostuje samo izjava kandidata, da ima primerne prostore in opremo. Če pa kandidat predloži določene dokaze o izpolnjevanju navedenih pogojev, je stvar dokazne ocene tožene stranke, ali je na podlagi predloženih dokazov mogoče utemeljeno sklepati, da bo kandidat, če bo izbran, lahko po imenovanju začel nemoteno opravljati notarsko funkcijo. To pa je tožena stranka tudi storila, s tem, ko je izpolnjevanje obravnavanega pogoja ugotovila na podlagi obrazložene dokazne ocene predložene predpogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054534
URS člen 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/2-3. ZN člen 4.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo formalne legalitete - ničnost kreditne pogodbe - odlog izvršbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ob upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VS00054350
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZN člen 47, 48. ZPP člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - dogovor o nastanku solastnine - obličnost pravnih poslov med zakonci - notarski zapis - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je v danem primeru za soglasje o skupni gradnji na zemljišču toženke v smislu 2. odst. 48. čl. SPZ potrebna obličnost v obliki notarskega zapisa, materialnopravno pravilno? 2. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu 2. odst. 351. čl. ZPP?
URS člen 49, 49/3, 137, 137/2. ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 10, 10/1, 10a, 10a/2, 10a/4.
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - strokovna usposobljenost kandidata - ocena strokovne komisije - merila izbirnega postopka - obseg sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Presoja komisije, če naj bo v skladu z določbami ZN sprejeta kot strokovna, mora temeljiti na enotnih, objektivno določenih merilih, kar lahko, če so merila vnaprej določena oziroma sprejeta. V nasprotnem primeru ne gre za izbiro, ki bi bila skladna z zakonom, saj pomeni odsotnost meril tveganje za nedopustno neenako obravnavanja kandidatov pri ocenjevanju, s tem pa za doseganje ciljev, ki niso enaki tem, kot izhajajo iz določb ZN. Navedeno pa tudi v povezavi s pomenom notariata, ki ga kot javno službo določa že Ustava v 137. členu, vzpostavlja zahtevo po določitvi meril s predpisom.
Kandidatovi pravici do sodelovanja v zakonitem izbirnem postopku mora z razlogi slediti tudi ministrova odločba o izbiri, ko povzema delo strokovne komisije pri vrednotenju strokovne usposobljenosti kandidatov. Iz obrazložitve mora biti tako razvidno najmanj, katera vnaprej določena merila je komisija uporabila v posamičnem primeru. To neizbranemu kandidatu omogoča uveljavljanje učinkovitega sodnega varstva, ki pred sodiščem lahko uveljavlja kršitev, da postopek za izbiro ni temeljil na vidikih in zahtevah strokovnosti, med drugim, da niso bili znani ter enotno določeni in uporabljeni kriteriji za vrednotenje strokovnosti kandidatov za notarja. Pri tem ne gre za vsebinsko presojo, kako so bili navedeni kriteriji uporabljeni z vidika pravilnosti njihovega vrednotenja v konkretnem postopku (npr. vrednotenje delovnih izkušenj kandidatov), saj sodi ocenjevanje v sfero avtonomne presoje komisije.
Izpodbijana odločba je nezakonita, ker ne temelji na objektivnih, s predpisom sprejetih merilih, ki jih mora vsakokratna komisija upoštevati v izbirnih postopkih po ZN.
Pritožnica je s svojo tožbo izpodbijala odločbo Notarske zbornice, s katero je bilo ugotovljeno, da je notar utemeljeno zavrnil njeno zahtevo za izdajo potrdila o overitvi podpisov za dve drugi osebi, čeprav je stranka pogodbe, na katero se nanašata ta podpisa. Pri tem je tožbeni predlog oprla na določbe ZN, torej na pravne norme, za katere trdi, da ji dajejo položaj stranke v omenjenem postopku overitve in s tem tudi možnost zahtevati izdajo potrdila o overitvi. S tem je smiselno zatrjevala, da je Notarska zbornica te norme razlagala napačno in da je izpodbijana odločba zato nezakonita. Vprašanje, ali iz določb ZN izhaja pravica, ki jo uveljavlja pritožnica, se torej v obravnavanem upravnem sporu ne nanaša na obstoj procesnih predpostavk, temveč na samo bistvo oziroma vsebino spora.
Zatrjevana nezakonitost izpodbijane odločbe bi neposredno prizadela tožničin osebni interes izposlovati overitev pogodbe, katere stranka je, tožnica pa obstoj tega interesa opira na določbe ZN oziroma na pravne norme, za katere trdi, da ji dajejo položaj stranke v omenjenem postopku overitve. S tem je povsem jasno izkazana tožničina pravovarstvena potreba, saj bi uspeh v upravnem sporu zanjo pomenil najmanj dosego položaja stranke v postopku za overitev podpisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VS00047744
ZN člen 47. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - ničnost - oblika notarskega zapisa - izbrisna tožba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - delovne izkušnje - datum vložitve prijave - datum imenovanja - zavrnitev pritožbe
Kandidat mora izpolnjevati razpisne pogoje že ob prijavi, ki jo je mogoče vložiti vse do poteka razpisnega roka, ne pa šele v izbirnem postopku ali celo z dnem izbire oziroma imenovanja na notarsko mesto. Izbirni postopek je namreč namenjen preverjanju strokovne usposobljenosti kandidatov, ki so izpolnili razpisne pogoje, ponovno se preveri le še pogoj zaupanja vrednega kandidata. Navedeni pogoj je zato tudi edini iz 8. člena ZN, pri katerem se upošteva morebitna kasnejša sprememba okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev o njegovem izpolnjevanju.
ZN člen 6. SPZ člen 142, 142/3, 171, 177, 177/1. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 21.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost notarja - neposestna zastavna pravica na premičninah - vpis zastavne pravice - register neposestnih zastavnih pravic - vpis v register - soglasje volj - SPZ - smiselna uporaba določb zakona - dopuščena revizija
Notar mora kot nosilec javne službe, ne da bi bilo za to potrebno posebno naročilo, nemudoma poskrbeti za vpis neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, razen če stranke pravnega pravila iz tretjega odstavka 142. člena SPZ, ki se za presojo pravnega razmerja med pogodbenimi strankami uporablja le podrejeno, niso uredile drugače. Prav to pa so storile v konkretnem primeru.
ZN člen 6, 10a. ZUS-1 člen 20, 20/3, 27, 27/1-2, 52.
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - strokovna usposobljenost kandidata - strokovna komisija - ocena strokovne komisije - strokovna ocena - nedovoljena tožbena novota - nova dejstva ali novi dokazi - dvom o nepristranosti - ugoditev pritožbi
V postopku izbire in imenovanja notarja je pristojnost ministra (poleg preverjanja zakonitosti izbirnega postopka) na podlagi relevantnih določb ZN izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica.
Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije, ki je v okviru presoje strokovne usposobljenosti obe kandidatki ocenila z enako oceno. To pomeni, da tožnica z ugovorom, da je strokovno bolj usposobljena kot stranka z interesom, po vsebini izpodbija strokovno oceno. Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, pa po ustaljeni sodni praksi ni in ne more biti predmet spora v upravnem sporu zoper odločbo o imenovanju notarja, saj je tudi v teh primerih ocena izbirne komisije strokovne narave. Prav tako ponovno vrednotenje doseženih rezultatov strokovne usposobljenosti v smislu, da bi se do njih ponovno moralo opredeliti tudi ministrstvo za pravosodje (kar je v tem upravnem sporu tožeča stranka očitala toženki) ne bi bilo ne primerno (saj to sodi v okvir presoje strokovne komisije), niti potrebno (saj je bila listinska dokumentacija že presojena s strani izbirne komisije)
predlog za dopustitev revizije - nepravnomočna sodba - pravna sredstva - pritožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru je bil predlog vložen zoper nepravnomočno sodbo upravnega sodišča. Zato zanj ni bil izpolnjen navedeni pogoj, da se mora predlog nanašati na pravnomočno sodbo.
Poleg tega bi obravnavanje predloga za dopustitev revizije in posledično dopustna vložitev revizije v obravnavanem primeru - ko je Vrhovno sodišče že odločalo o pritožbi zoper izpodbijano sodbo - pomenilo ponovno odločanje istega (najvišjega) sodišča o istih pravnih vprašanjih.