OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083520
ZIZ člen 272.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - ugotovitev ničnosti pogodbe - kredit v CHF - sklepčnost trditev - verjetnost terjatve - začasni ukrepi - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - težko nadomestljiva škoda - pojasnilna dolžnost banke - kondikcijski zahtevek - zastaranje - namen zavarovanja z začasno odredbo
Začasna odložitev plačevanja mesečnih obrokov je glede na zavezujoča stališča SEU praviloma potrebna, kadar (i) ima sodišče dovolj indicev o nepoštenosti pogodbenih pogojev in je zato verjetno, da je pogodba nična ali (vsaj) da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov, in (ii) je le z odložitvijo mogoče doseči polni učinek odločitve o ničnosti nepoštenih pogojev. V jeziku 272. člena ZIZ prvo ustreza pojmu verjetnosti terjatve, drugo pa nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.
Opozorila ne dosežejo visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti. Ostajajo namreč na ravni abstraktne omembe možnosti spreminjanja tečaja in njenega bistvenega vpliva na obrok in glavnico. V njih ni sporočila o realni možnosti zelo velike depreciacije domače valute (kot posledice izjemnih dogodkov v dolgoletni odplačilni dobi), ki da lahko konkretno ohromi zmožnost tožnikov plačevati obroke.
Prvostopenjsko sodišče je težko nadomestljivo škodo tožnikov oprlo na pravilno razlago 272. člena ZIZ, prav pa je ugotovilo tudi dejstva, ki jih je podredilo zadevni normi. To so dejstva, da sta tožnika toženki verjetno že plačala več, kot sta v evrih od nje prejela, in da v okviru te pravde, četudi bi z njo uspela, ne bi mogla doseči polnega učinka končne meritorne sodbe, kajti tožbo bi morala spreminjati in celo vložiti novo.
Zadržano učinkovanje poslov pomeni, da tožnikoma obrokov, ki zapadejo v času veljavnosti začasne odredbe, ni treba izpolniti. Začasna odredba tako pravno legitimira njuno pasivnost, ki zato nima znakov kršitve pogodbe. Cilj začasne odredbe torej ni uresničljiv, kot želita prikazati tožnika, šele z nekakšno (denarno) prisilitvijo tožnikov v opustitev. Pač pa ga tožnika dosežeta neposredno sama - tako da pogodbe v času moratorija, ki ga uvaja začasna odredba, ne izpolnjujeta. Za to po naravi stvari zoper toženo banko ne potrebujeta ne izvršilnega sredstva ne preteče denarne kazni.
ZD člen 163, 203, 205, 205/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - neoprava zapuščinske obravnave - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - oporočni in zakoniti dediči - dedovanje na podlagi oporoke - priglasitev k dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - obstoj zapuščine - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - spor glede veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - oseba, katere pravica je manj verjetna - trajanje zapuščinskega postopka
S sklepom, da sodišče ne bo opravilo zapuščinske obravnave, zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan.
ZNP-1 člen 23. GZ-1 člen 2, 105, 105/1, 105/1-4. ZPP člen 7, 212.
pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski ukrep - nesorazmernost posega - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme predlagatelja - razpravno načelo v nepravdnem postopku - zavrnitev dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - presojanje dopustnosti predloga - pojem doma - predpostavke - dopustnost posega v ustavno pravico
Predlagatelju ni uspelo izkazati, da je objekt, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva. Na predlagatelju je bilo trditveno in dokazno breme, da navede in izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za varstvo pravice do spoštovanja doma.
Načelni obveznosti sodišča do izvedbe predlaganih dokazov ustreza odgovornost stranke za ustrezno substanciranje dokaznih predlogov. Ne zadošča, da stranka (udeleženec) dokaz le predlaga, jasno mora tudi pojasniti, katero dejstvo naj bi se s predlaganim dokazom ugotavljalo in za kaj naj bi bil dokaz relevanten.
Zgolj sklicevanje na posamezne dokaze ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Če udeleženec ne navede potrebnih dejstev in ne predlaga ustreznih dokazov, sodišče predlog zavrne, ker mora o dejstvih sklepati na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Pravno pravilna je presoja, da predlagatelj ni izkazal predpostavke iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1 za dopustnost presoje nesorazmernosti posega v predlagateljev dom. Zato z vsebinsko presojo izrečenega ukrepa niti ni bilo mogoče pričeti (prvi in drugi odstavek 105. člena GZ-1).
URS člen 21, 21/1, 26. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 247, 247/5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - bivalne razmere v zaporu - položaj zapornikov - nehumano ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve - bivalni prostor - prostorska stiska - ogroženost zapornika - poslabšanje sluha - informativni dokaz - poziv sodišča na predložitev listin - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca
Za nehumane in ponižujoče pogoje bivanja zaprtih oseb gre le v primeru, če so celice ekstremno prezasedene ali če gre za kombinacijo več negativnih elementov, kot so nezadostno število postelj, slaba higiena, nezadostno prezračevanje, ogrevanje, osvetlitev, ipd. Skladno z izoblikovano sodno prakso je v primerih, ko ima posameznik na voljo 3 do 4 m² prostora, kršitev podana, če sovpade z drugimi neustreznimi okoliščinami bivanja, kadar je na voljo več kot 4 m² prostora, se pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik in je kršitev podana le, če to narekujejo druge neustrezne razmere. Manjši ko je bivalni prostor, večji vpliv bodo na kvaliteto bivanja imele ostale morebitne neugodne okoliščine in več ugodnosti bo potrebnih za kompenzacijo osnovnega problema prostorskega manjka. Manjši ko je bivalni prostor, večjega pomena bodo predvsem tiste ugodnosti, ki zaprti osebi omogočajo preživljanje časa zunaj celice (rekreacija, gibanje po ostalih delih ustanove, organizirana izobraževanja in druge aktivnosti, obiski, delo, ipd.).
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop do javne ceste - način uporabe nepremičnine - spor o stvarni pravici na nepremičnini - pravica stvarne služnosti - dosedanji način rabe - oteženo izvrševanje posesti - nastavitev ovire - oblikovanje tožbenega zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - postavitev zapornice
O sporu o pravici izvrševanja služnosti je treba odločiti v drugi pravdi in ne v pravdi zaradi motenja posesti. Samovoljno postavljanje ovir na dostopno pot zaradi nestrinjanja toženke z dosedanjim načinom uporabe nepremičnine na način, kot ga je uporabljal tožnik, je protipravno. Utemeljuje zahtevano sodno varstvo posesti.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - kriterij za presojo nevarnosti za policiste - naloge policije - delo policista - običajne nevarnosti - večje tveganje - nepredvidljiv dogodek - alkoholiziranost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejstva - intenziteta in trajanje strahu - porušeno duševno ravnovesje - zadostna trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - preizkus dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb - pravni standard natančnega opisa - sporočilni pomen besedila - opisni pomen besed - dokazno pravo - sodna praksa
V sodni praksi so učvrščena abstraktna merila, kdaj je delo policista nevarna dejavnost. Za takšno nevarnost gre, kadar opravlja delo, pri katerem obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode za življenje ali zdravje ljudi. Nevarnost lahko izvira bodisi iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem navkljub skrbnosti ni mogoče preprečiti nastanka škode, bodisi iz posebnih okoliščin, v katerih je policist opravljal sicer nenevarno dejavnost. Iz ustaljene sodne prakse ne izhaja niti, da je policistova dejavnost povečano nevarna zgolj, kadar mu škodo povzroči neposredni agresivni upor kršitelja, niti, da je povečana nevarnost omejena le na nekatere policijske naloge (denimo intervencijo z uporabo prisilnih sredstev), med katerimi ne more biti kontrole prometa. Meja, ki loči običajna tveganja policista od dejavnosti s povečano nevarnostjo, je v obravnavanem presežena blago, a presežena je vendarle. Okoliščine, ki so v tožnikovo samo po sebi nenevarno kontroliranje cestnega prometa vnesle upoštevno mero neobvladljivosti in zato povečanega škodnega tveganja, so preplet naslednjega: (i) voznik kolesa z motorjem policistoma na njun znak ni ustavil, zato sta mu z vozilom sledila, ga prehitela in ga "zaustavila"; (ii) tožnik se je peš približal močno alkoholiziranemu vozniku, ki je sedel na sicer mirujočem, a še ne ugasnjenem 55 kg težkem kolesu z motorjem, stopil predenj in ga prijel za krmilo; (iii) tožnik tedaj ni vedel, ali bo voznik morda znova pobegnil ali pa namerava dati v nevtralno prestavo in vozilo "ustaviti"; (iv) močno alkoholizirani motorist se je z vozilom vred začel nagibati in tožnik ju je z držanjem krmila vozila zadrževal pred padcem ter si pri tem poškodoval palec na roki; (v) vse to se je dogajalo na klancu.
Sodnik izvedencu ne sme prepustiti ugotavljanja t. i. navadnih dejstev - tistih, za katerih spoznanje ni treba strokovnega znanja. In vprašanje, kaj je tožnik notranje doživljal in kako močno, je v izhodišču takšno. Izvedenec lahko sodišču pomaga s strokovnim pojasnilom, kakšen strah je glede na poškodbo in postopek zdravljenja hipotetično mogoče doživeti. Ne more in ne sme pa nadomestiti ugotavljanja sodišča o tem, ali se je tožnik resnično bal in kako močno. Če bi sodišče ugotavljanje preprostih dejstev, ki ne terjajo posebnih strokovnih znanj, prevalilo na izvedenca, bi s tem nanj v nasprotju z URS preneslo funkcijo sojenja
motenje posesti - posest - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - izvrševanje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje
Da so bile betonske kocke odstranjene, ni sporno; toženkin mož je izpovedal, da jih je odstranil on. Dejanje je bilo torej nesporno storjeno in le če bi imelo podlago v zakonu, tožniki ne bi bili upravičeni do pravnega varstva (tretji odstavek 33. člena SPZ). To pomeni, da bi morala toženka za uspeh v postopku dokazati, da so bile betonske kocke odstranjene na podlagi pravnega naslova.
Zgolj dejstvo, da se nekdo izseli iz hiše, ne predstavlja izgube posesti. Tožniki so dejansko oblast nad svojo nepremičnino še vedno izvrševali, saj so se v hiši še vedno nahajale njihove stvari, tretji tožnik je redno prihajal v hišo, kadar je želela, je v hišo prišla tudi prva tožnica, če bi mu zdravstveno stanje dovoljevalo, bi tudi drugi tožnik. To pomeni, da so imeli tožniki dejansko oblast nad nepremičnino. Za opustitev posesti bi šlo v primeru njihove odločitve, da opustijo vsakršno uporabo in nadzor nad hišo.
DZ člen 141, 141/8. URS člen 53, 54, 56. ZNP-1 člen 34.
sprememba ureditve stikov - varstvo koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poslabšanje zdravstvenega stanja - način izvajanja stikov - nova dejstva in novi dokazi
S stiki se prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, katerih posebno varstvo in skrb narekuje 56. člen Ustave, stiki z otrokom pa so tudi pravica obeh staršev. V specifičnih okoliščinah konkretnega primera je ob navedenem splošnem izhodišču pri določitvi stikov treba upoštevati še, da morajo zaradi progresivne nevrodegenerativne bolezni nasprotnega udeleženca njegovi stiki z otrokoma potekati v varnem okolju v prisotnosti (primernih) tretjih oseb. Obstoj takšnih oseb in njihova pripravljenost sodelovati pri takšnem načinu izvajanju stikov lahko odločilno vpliva na obseg stikov. Zato je pomembno, da sodišče temeljito razišče, katere osebe iz primarne družine in ožje socialne mreže starša, ki potrebuje spremstvo pri stikih, bi lahko takšno pomoč nudile.
preživnina otroka - zahtevek za znižanje preživnine - nova preživninska obveznost - spremenjene razmere - potrebe otroka - večje potrebe otroka - spremenjene okoliščine - zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - sodna poravnava
Ker iz sodne poravnave ni razvidno, kaj vse sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka upoštevala pri določitvi višine mesečne preživnine, je moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti na eni strani sedanje preživninske zmožnosti staršev ter na drugi strani preživninske potrebe obeh njunih skupnih otrok.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Pri osebi je prisoten upad osnovnih kognitivnih funkcij (orientacije, pozornosti, prostorske orientacije). Upad višjih kognitivnih funkcij je še bolj občutljiv in prisoten v še večji meri. Gre za upad sposobnosti načrtovanja, inhibicije, posploševanja, abstrakcije in splošnega razumevanja. Ni dvoma, da je torej duševna motnja pri osebi podana.
Vprašanje (ne)obstoja duševne motnje je vprašanje strokovne narave in v domnevi izvedenca psihiatrične stroke.
Sodišče prve stopnje je namreč obdolženki na podlagi 48. člena KZ-1 utemeljeno izreklo prepoved vožnje motornega vozila "B" kategorije v najdaljšem predpisanem trajanju - dveh let. Za takšno odločitev je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo tehtne in prepričljive razloge, ki jih zagovornik ne more omajati. Pri tem ob upoštevanju že navedenih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah ni prezrlo vrste in narave kršitev cestnoprometnih predpisov, in sicer zlasti visoko koncentracijo alkohola, ki ga je imela obdolženka v krvi ob storitvi kaznivega dejanja in je presegla trikratnik dovoljene vrednosti; obdolženkino sankcioniranost zaradi kršitev pravil v cestnem prometu, med drugim tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola (kar nakazuje na njen izjemno nekritičen odnos to spoštovanja pravil v cestnem prometu, nenazadnje pa tudi do preostalih udeležencev); ter da je bil v obravnavanem dogodku udeleženec telesno poškodovan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083424
KZ-1 člen 135, 135/1, 191, 191/1. ZKP člen 364, 364/7, 367, 367/4, 371, 371/1, 371/1-11.
oprostitev obtožbe - razlogi za oprostitev obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - celovita presoja dokazov - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje grožnje - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
Takšni sodbi, v kateri glede večine dogodkov iz obtožnice v zvezi s tem dejanjem (konkretno glede dogodka 20. 4. 2021, groženj v maju 2021 in glede žaljenja in poniževanja) niso ocenjeni izpovedba oškodovanke in dokazi, ki njeno izpovedbo glede posameznih dogodkov, zajetih pri tem dejanju potrjujejo, tako manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, sploh glede na to, da so ti dokazi v nasprotju z izpovedbo obdolženega.
stroški postopka - delni uspeh v postopku - delni umik tožbe
Umik tožbe ni bil posledica izpolnitve toženke, zato je pravilna odločitev, da mora tožnica za umaknjeni del zahtevka toženki povrniti stroške postopka. Glede na delež umaknjenega dela zahtevka (44 %) in pavšalne navedbe tožnice ni razumnih, življenjsko sprejemljivih razlogov za odločitev, da bi morala toženka tožnici povrniti celotne stroške postopka. Tožnica prav tako neutemeljeno navaja, da je s svojim zahtevkom uspela po temelju, saj je tožbo delno umaknila zaradi neutemeljenosti zahtevka, tudi sicer pa ni podlage za odmero stroškov posebej glede na uspeh po temelju in posebej po višini.
državna štipendija - mirovanje štipendijskega razmerja - Zoisova štipendija
8. člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnino - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - dom dolžnika - pretežna izpolnitev obveznosti - načelo sorazmernosti - metoda praktične konkordance - sodba ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji
Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 18, 18/1.
zdravljenje v tujini - nadaljevanje zdravljenja v tujini - referenčno obdobje
Pri tožniku do referenčnega datuma ni bila diagnosticirana siva mrena oziroma ni šlo za "nadaljevanje zdravljenja", kot ga opredeljuje 18. člen Uredbe (ES) 883/2004.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11/1, 14, 20, 20/1, 30, 30/3. ZIUZDS člen 29, 29/1, 30, 30/1, 59, 59/3, 59/5,. DZ člen 183, 184. ZUPJS člen 3, 3-5, 10, 12, 12/2, 12/2-4, 30, 30/1. URS člen 14. ZPIZ-2 člen 7, 7-12, 57, 57/1,. ZDSS-1 člen 63. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 23, 29. ZZVZZ člen 20.
ustavnoskladna razlaga zakona - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - preživnina - družinska pokojnina - ugotavljanje višine lastnega dohodka
Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).