določitev preživnine - potrebe otroka - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - državna štipendija - občasni stroški - predhodno soglasje - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - drugo premoženje - skrb za varstvo in vzgojo - začetek obveznosti za plačilo preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti - sklep se ne da preizkusiti - protislovnost - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Ker so razlogi sklepa glede izpolnitve preživninske obveznosti za obdobje pred izdajo začasne odredbe mestoma protislovni (ko se ta nanaša na stroške pred razpadom zveze, na plačilo kredita), predvsem pa odločitev ne vsebuje dokazne ocene o tem, kateri od staršev in v kakšni meri je prispeval k preživljanju takrat še mladoletnih otrok, pritožbeno sodišče ne more opraviti kontrolne funkcije pravilnosti sprejete odločitve.
ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 17, 23. URS člen 18. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
evropski nalog za prijetje in predajo - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Iz ustavljene ustavnosodne presoje izhaja, da 18. člen Ustave (ki določa, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju) med drugim prepoveduje, da bi bila oseba izročena državi oziroma izgnana vanjo, če obstaja resnična nevarnost, da bo tam izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Podobno kot v Ustavi je tudi na podlagi 3. člena EKČP prepovedana izročitev posameznika drugi državi, kadar so izkazani tehtni razlogi (substantial grounds ), ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti ( real risk ), da bo ta oseba izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja določa tudi 4. člen Listine, pri čemer je SEU sprejelo stališče, da ta prepoved ustreza tisti iz 3. člena EKČP ter da sta v tem okviru njena vsebina in obseg skladna s 3. odstavkom 53. člena Listine, enaka kot tista, ki jo določa EKČP. Ustavno sodišče je že v odločbi številka Up- 781/2024 z dne 19.9.2024, kakor tudi v odločbi, izdani v tem postopku, poudarilo, da okoliščina, da ENPP temelji na vzajemnem zaupanju med državami članicami glede spoštovanja temeljnih pravic iz listine, ne pomeni, da izvršitveni pravosodni organ ni dolžan preveriti konkretiziranih očitkov zahtevane osebe, da se bo z njo zaradi predaje nečloveško ali ponižujoče ravnalo.
Ker je pritožnica zatrjevala, da iz dokumentacije (poročil mednarodnih organov, tudi odbora CPT), na katero se sklicuje, izhaja, da razmere v zaporih v Kraljevini Španiji, zlasti tudi v Barceloni, kjer naj bi po vsej verjetnosti zahtevana oseba prestajala pripor (glede na to, da je sodni sklep izdalo sodišče v Barceloni), ne vsebuje standardov iz 3. člena EKČP, je sodišče prve stopnje te navedbe dolžno preveriti.
ZGD-1 člen 50, 512, 512/2, 513. ZPP člen 286b, 286b/1, 286b/2, 337, 337/1.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločitev o stroških postopka - nedovoljena pritožbena novota - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Družbenikova pravica do vpogleda in informacij je urejena v 512. členu ZGD-1. Če družbeniku informacije niso bile dane, ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z zakonom, sme od sodišča zahtevati, da se s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali pa da se dovoli vpogled (513. člen ZGD-1).
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SZ-1 člen 111, 111/2. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - izpraznitev stanovanja - prednostna zadeva - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ničnost prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja, ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka.
postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - trajanje ukrepa - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - odklanjanje stikov s strani otroka - ogroženost otroka - višina denarne kazni
Stik z očetom za otroka predstavlja mučenje. Otroka, ki sta bila vrsto let izpostavljena nasilju očeta, se v roku treh mesecev ne moreta tako čustveno okrepiti, da bi se s svojimi stiskami lahko spopadala.
ZSDU člen 56, 67. ZDR-1 člen 86, 89, 89/1, 89/2, 91, 91/5, 112, 112/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - svet delavcev - reorganizacija
Toženka je dokazala reorganizacijo z ukinitvijo oddelka notranjih kontrol, zaradi česar je prenehala potreba po tožnikovem delu na mestu vodja projektov v oddelku notranjih kontrol, saj ni opravljal nalog na kakršnihkoli drugih projektih toženke.
Sprememba tožnikovega kraja opravljanja dela ne bi bistveno vplivala na njegovo delo v svetu delavcev, saj bi lahko kontakt z delavci vzdrževal prek spletne aplikacije, kakršna je že bila praksa pri toženki, obenem bi bila tožniku omogočena tudi pot v Ljubljano, če bi se izkazalo, da bi bila potrebna. Navedeno v ničemer ne bi oviralo oziroma omejevalo tožnika pri njegovem delu, zato toženki ni mogoče očitati kršitve 56. člena ZSDU.
ZD člen 165. ZPP člen 12, 285, 337, 337/1, 339, 339/1.
dodatni sklep o dedovanju - agrarna skupnost - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija - nujni delež - uveljavljanje nujnega deleža - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - pravni laik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz dopisa dedičem z dne 2. 3. 2023, so bili ti opozorjeni, da bo sodišče prve stopnje v primeru, da se ne odzovejo, štelo, da nujni delež ni uveljavljan, ne pa tudi na primer o posledicah prekluzije.
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - potrebni stroški - različna sodna praksa - mirna rešitev spora - odmera odvetniških stroškov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).
URS člen 22. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 287, 574.
posojilna pogodba - rok za vrnitev posojila - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pravica do poštenega sojenja - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - celovita in prosta presoja dokazov - prosta presoja dokazov - materialno procesno vodstvo - manjkajoča trditvena podlaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - konkretizirano prerekanje dejstev - dokazni standard prepričanja
Dolžnost sodišča opraviti materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP ne velja absolutno in ne pomeni, da je sodišče dolžno zahtevo po navedbi dovolj konkretne trditvene in dokazne podlage izpolniti namesto stranke. Skladno z že omenjenim razpravnim načelom je namreč breme zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev primarno na strankah, sodišče ima lahko v zvezi s tem le korekturno vlogo. Samo če stranka določenih navedb oziroma dokazov ni ponudila kljub vsej dolžni skrbnosti, pride v poštev materialno procesno vodstvo.
V veljavnem civilnem procesnem pravu ne veljajo nobena dokazna pravila, če zakon ne določa drugače. To med drugim pomeni, da nobeno dokazno sredstvo nima vnaprejšnje prednosti pred drugimi, temveč sodišče izvedene dokaze prosto ocenjuje. Pravno pomembna dejstva ugotavlja upoštevaje vsak dokaz posebej, pri čemer mora narediti tudi medsebojno primerjavo vseh izvedenih dokazov in na nato napraviti njihovo sintezo.
Da bi zastopanje v razmerju do druge osebe povzročilo pravne učinke (veljavno sklenitev pogodbe med zastopanim in drugo pogodbeno stranko), mora druga oseba, s katero zastopnik sklepa pogodbo, vedeti, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega in da je njen sopogodbenik zastopani, ali pa morajo vsaj obstajati okoliščine, po katerih bi lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega.
Ni dolžnost druge pogodbene stranke, da raziskuje, ali oseba, s katero sklepa pogodbo, morda nastopa kot zastopnik tretje osebe, temveč je dolžnost zastopnika, da obvesti drugo pogodbeno stranko, da nastopa kot zastopnik, in jo seznani z identiteto zastopanega.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - pravni interes za sodni postopek - zavrnitev predloga - možnost sklenitve sodne poravnave - sporno dejansko stanje - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca - uspeh v pravdi
Pravni interes predlagatelja za samostojni dokazni postopek z izvedencem pred pravdo je podan, če predlagatelj izkaže, da lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Za odločitev o utemeljenosti predloga ni bistveno le mnenje nasprotne stranke, temveč se lahko glede na ugotovitve izvedenca tudi za predlagatelja izkaže, da s svojim zahtevkom v pravdi verjetno ne bi uspel in zato tožbe niti ne vloži.
Iz plačilnih list je razvidno, da dodatek za stalnost ni bil posebej obračunan (odmerni delež ni naveden), kar pa še ne pomeni, da ta ni bil vključen v plačo.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
stroški postopka - delni umik tožbe - uspeh strank v postopku
Ni mogoče šteti, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, saj je njegov neuspeh v deležu 31 odstotkov oziroma, v delu, v katerem se je spor nanašal na pripravljenosti zaradi terena (vaj in usposabljanj).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083614
OZ člen 239, 240.
pogodbena odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost projektanta - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza
Ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je torej obstoj vzročne zveze med projektantovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Tožnica (oškodovanka) mora poleg škodnega dejanja (toženkina zamuda z oddajo PGD ter PZI) in nastale škode, dokazati tudi dejstvo, da ta škoda izvira iz protipravnega (nedopustnega) ravnanja toženke stranke - projektanta.
Pogodbeni kazni iz 14. in 15. člena pogodbe o zaposlitvi nista dopustni, ker predstavljata pretiran poseg v pravice in obveznosti toženke, katere odškodninsko odgovornost v času delovnega razmerja urejajo omiljene določbe ZDR-1 (zlasti prvi odstavek 177. člena tega zakona).
Toženkino speljevanje tožničinih strank (t. i. pripravljalna dejanja) v času trajanja delovnega razmerja ustreza dejanskemu stanu kršitve konkurenčne prepovedi.
sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja s kupcem
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da nezavezujoče zbiranje ponudb ni način prodaje premoženja.
Načini prodaje premoženja stečajnega dolžnika so opredeljeni v 329. členu ZFPPIPP (in sicer javna dražba, spletna javna dražba ali zavezujoče zbiranje ponudb, prim. prvi odstavek cit. člena). Če so bili javna dražba, spletna javna dražba ali postopek zavezujočega zbiranja ponudb neuspešni, se pogodba o prodaji tega premoženja lahko sklene tudi na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem, ki je svojo ponudbo dal v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb iz drugega odstavka 328. člena tega zakona.
izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazložitev odredbe - sodna presoja - utemeljeni razlogi za sum - test sorazmernosti - nujnost posega
Dejstvo, da odredbe niso tako vsebinsko obrazložene, kot bi obramba glede na ustavno sodno prakso sedaj pričakovala, je torej pripisati tedaj veljavnemu standardu obrazložitve in ne pomanjkljivi presoji preiskovalnega sodnika. Smisel spremenjene ustavno-sodne prakse je v tem, da je že iz obrazložitve odredb razvidno, da je sodnik dejansko opravil svojo garantno funkcijo, in ne več, da se je zgolj skliceval na predlog državnega tožilca, zaradi česar je tudi potrebno, da za svojo odločitev navede konkretne razloge, ki razumnega človeka prepričajo, da so pogoji iz prvega odstavka 214. člena ZKP izpolnjeni. Taka obrazložitev pa po mnenju pritožbenega sodišča zahteva, da so v njej navedeni že zbrani dokazi ter ugotovljena dejstva in okoliščine z vidika standarda utemeljenih razlogov za sum. Preiskovalni sodnik mora torej navesti, kateri so tisti razlogi, ki utemeljujejo sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Ker gre za zgodnjo fazo predkazenskega postopka, ko se še zbirajo obvestila in dokazi, pa je tudi razumljivo, da se preiskovalni sodnik v odredbi še ne more spustiti v podrobno oceno takega gradiva, temveč ta ocena zadošča zgolj za osnovo utemeljenih razlogov za sum.
višina preživnine za mladoletnega otroka - znižanje preživnine za otroka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - nedopustne pritožbene novote - korist mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V postopku za ureditev družinskih razmerjih je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok. Znižanje preživnine samo po sebi otrokom ne more biti v korist; z znižanjem preživnine se poslabša materialni položaj otrok, saj so prikrajšani za zadovoljevanje osnovnih potreb, ki jim je preživnina namenjena. Trditev, da bi bilo znižanje preživnine otrokom v korist ali vsaj ne v nasprotju z njihovo koristjo (ker bi bilo za njuno preživljanje poskrbljeno na drugačen način), nasprotna udeleženka ni podala. Glede na navedeno njene navedbe, ki se nanašajo na potrošniške kredite, in ostale (lastne) stroške, ki jih ni navedla med postopkom pred sodiščem prve stopnje, niso upoštevne, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - samostojni postopek - verjetnost nastanka terjatve - obstoj objektivne nevarnosti - nevarnost razpolaganja s premoženjem - konkretizacija nevarnosti - neznatna škoda - obseg trditvenega in dokaznega bremena - nezadostna trditvena podlaga - pravica razpolaganja - prosto razpolaganje z nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - pomen oglasa za prodajo
Pri objektivni nevarnosti je vir nevarnosti lahko (poleg ravnanja dolžnika) tudi ravnanje tretjega ali kaj drugega. Nevarnost glede vira mora biti konkretizirana. Toženčevo življenje v tujini in njegova materialna nevezanost na Slovenijo, brez dodatnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo z nepremičninami razpolagal, za utemeljitev objektivne nevarnosti ne zadoščajo.
Načeloma je vsak poseg v lastninsko pravico škodljiv in zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved odtujitve in obremenitve le neznatno škodo v smislu tretjega odstavka 272. člena ZIZ.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - nujni prisilni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - varovanje zdravja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja in zdravja - duševna motnja - bolezensko stanje - odklanjanje zdravljenja - okoliščine konkretnega primera - sorazmernost ukrepa - trajanje ukrepa
Ne drži, da je odklanjanje zdravljenja posledica udeleženčeve voljne odločitve oziroma posledica načina njegovega življenja. To je izvedenka v svojem mnenju izrecno izključila, saj je pojasnila, da je zavračanje zdravljenja posledica bolezensko preoblikovanega mišljenja. Pri udeležencu gre torej za tako duševno motnjo, zaradi katere se svojega bolezenskega stanja v tem trenutku sploh ne zaveda in zato nanj ne more svobodno pristati. V takem primeru pa je, upoštevajoč tudi ustaljeno sodno prakso, zavrnitev zdravljenja mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. čena ZDZdr.