ZIZ člen 226, 226/3, 226/4, 273, 273/1-3. ZPP člen 365, 365-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - naložitev denarne kazni - izrek denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da toženka ne upošteva v celoti izdane začasne odredbe. Iz posnetkov na USB ključku je namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča razvidno, da je toženka odšla na sprehod s psom, pri tem je prečkala sporno dovozno cesto in hodila po njeni sredini, ko ji je nasproti v avtomobilu pripeljal drugi tožnik, toženka pa se je nato (namesto da bi se umaknila, da bi lahko drugi tožnik peljal mimo nje) postavila pred avtomobil drugega tožnika na način, ki ga je oviral pri vožnji na sporni dovozni cesti in se ni umaknila, dokler ni drugi tožnik zapeljal vzvratno. Posnetka na USB ključku tako ne potrjujeta toženkin trditev, da bi drugi tožnik lahko brez ovir in težav odpeljal mimo toženke, saj je toženka stala pred vozilom drugega tožnika in ne ob strani vozila ter se je umaknila šele, ko je zapeljal vzvratno.
Upnik v tej zvezi pravilno opozarja na 11. točko prvega odstavka 16. člena ZIZ, ki določa pomen izraza neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Ta označuje vsa v zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve in dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo ter izvedbo. Tako pritožba pravilno navaja, da je seznanitev s spisom in vpis v evidenco potrebno dejanje izvršitelja za pripravo in izvedbo neposrednih dejanj izvršbe (rubeža premičnin, prodaje na javni dražbi, poplačila upnika itd.). Tretji odstavek 291. člena ZIZ namreč izvršitelju nalaga vodenje evidence o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev. Z dodelitvijo spisa izvršitelju zanj nastane dolžnost spis ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je to določeno v 20. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Potrebno pripravljalno izvršilno dejanje izvršitelja je tudi pridobitev podatkov o vozilih dolžnika, na katere bo možno poseči v izvršbi (32. in 81. člen ZIZ).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik svoje delovne naloge pri toženki opravljal, kot je bila dolgoletna praksa pri toženki in skladno s Pogodbo o izvedbi strojno-inštalacijskih del v A. Slednja ni določala, da bi bilo potrebno v zvezi z izvedenimi deli, ki so predmet izredne odpovedi, voditi gradbeni dnevnik, knjigo obračunskih izmer ter zapisnike o demontirani opremi, prav tako to ni bila praksa pri toženki. In to niti po tem, ko je dela in naloge od tožnika prevzel E. E. Kot jasno izhaja iz njegove izpovedi, za tovrstna dela tudi noben predpis ne določa vodenja gradbenega dnevnika ali knjige obračunskih izmer. Tudi sicer je vodenje teh dokumentov (v kolikor so potrebni), kot to toženka sama priznava v pritožbi in kot to tudi sicer izhaja iz 10. odstavka 15. člena Pravilnika o gradbiščih, dolžnost izvajalca (in ne tožnika kot skrbnika pogodbe) in je torej kvečjemu izvajalec tisti, ki bi bil dolžan toženki te dokumente predložiti. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno zaključilo, da je toženka tožniku, kot skrbniku pogodbe, povsem neutemeljeno očitala, da ni predložil dokumentov oziroma, da je podpisoval primopredajne zapisnike kljub pomanjkanju dokumentacije, ki jo izvajalec sploh ni bil dolžan voditi. Če izvajalec del ne vodi dokumentacije, ker je ni dolžan voditi, je povsem jasno, da dokumentacije, ki je ni, tožnik kot skrbnik pogodbe ne more predložiti.
Denarno povračilo v višini sedmih mesečnih bruto plač tožnika glede na pravilno uporabljene kriterije, ni pretirano, niti ne odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah (VIII Ips 119/2014, VIII Ips 178/2018, VIII Ips 204/2018). Sodišče prve stopnje je pri odločanju o denarnem povračilu kriterije za odmero, kot so določeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, pravilno upoštevalo in sicer predvsem dejstvo, da je bil tožnik pri toženki zaposlen 10 let, da je dopolnil 40 let, da je univerzitetni inženir strojništva, ter da se je takoj naslednji dan po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri toženki zaposlil v svojem podjetju. Pravilno pa je upoštevalo tudi, da tožniku glede na dejstvo, da je pogodbo o zaposlitvi razvezalo z dnem, ko je tožnik začel opravljati svojo dejavnost kot samostojni podjetnik, ni priznalo reparacije, ter da tožnik ni uveljavil nobenih pravic, vezanih na prenehanje delovnega razmerja.
URS člen 14. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1c. ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZDSS-1 člen 74.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom
OT v 1.c točki tar. št. 16 res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1.b točko te tarifne številke (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka, ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
ugovor dolžnika - odločba presenečenja - neznatna škoda - publicitetni učinek - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - omejitev zastopanja
Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe povzel tretji odstavek 270. člena ZIZ, da nevarnosti ni dolžan izkazovati, saj naj bi dolžnik s predlagano odredbo utrpel le neznatno škodo in zatrjeval določene razloge. Vendar sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi ni presojalo tega alternativnega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Začasno odredbo je izdalo takoj, ko je ugotovilo obstoj prvega in drugega pogoja za izdajo začasne odredbe - verjeten izkaz nevarnosti uveljavitve terjatve zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem po drugem odstavku 270. člena ZIZ . Dolžniki so prejeli s sklepom o zavarovanju tudi drugopis predloga za izdajo začasne odredbe s prilogami. Ampak to ni pomenilo, da bi morali "na zalogo ali za vsak slučaj" prerekati upnikove trditve v predlogu, ki niso bile presojane v sklepu, saj je ugovor pravno sredstvo dolžnika zoper sklep (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Sodišče ni izdalo sklepa o začasni odredbi v formaliziranem postopku s tipskim sklepom, da se "dovoli predlagano zavarovanje" in da bi se morali dolžniki opredeljevati do vseh trditev v predlogu. Izdalo ga je po presoji trditev in dokazov. Ker se dolžniki v ugovoru niso bili dolžni opredeljevati do nepresojanih trditev v predlogu, ne drži upnikova teza, da bi moralo sodišče šteti njegove navedbe za dokazane, ker jih dolžniki niso prerekali. Takšna razlaga bi zanje pomenila odločbo presenečenja.
Omejitev zastopanja, ki ni vpisana v sodni register, je nasproti tretjim brez pravnega učinka. Velja publicitetni učinek vpisa v skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakon o sodnem registru.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082887
ZPSVIKOB-1 člen 1, 1-1, 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 27, 27/1, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9. ZBan-1 člen 253a, 261a, 350a. ZPP člen 11.
odškodninska odgovornost bank - odgovornost banke slovenije - podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - nov zakon - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izključna pristojnost - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti
Tožnik je tožbo vložil pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1. Izpodbijani sklep, ki je bil izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, temelji na zakonski podlagi, ki ne velja več. Kljub temu je ta odločitev, s pravno podlago v novem ZPSVIKOB-1, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Že citirani prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se namreč izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah. Ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno, da bi se razveljavil zgolj zato, da bi bil ponovno izdan identičen sklep. Z izpodbijanim sklepom se namreč v ničemer ne posega v tožnikovo pravico do sodnega varstva, niti ne zmanjšuje njegovih procesnih in materialnopravnih upravičenj.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1. ZPP člen 8, 226, 226/1. DZ člen 4, 62, 62/1, 62/2. ZSVarPre člen 26.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - posebna pravila o stečajni masi - omejitve izvršbe na plačo - preživljanje zakonca - prosta dokazna ocena - dokazna sredstva - prosta izbira dokaznih sredstev
Prosta dokazna ocena se nanaša na izbor dokazov, na metodo njihove izvedbe in na oceno njihove dokazne vrednosti, zato je treba tudi omejitve tega načela iskati le znotraj teh meja. Omejitev glede izbora dokaznih sredstev ZPP načeloma ne pozna.
izvršba na nepremičnino v solastnini - solastnika - prodaja celotne nepremičnine
Če se pri cenitvi pokaže, da je s prodajo nepremičnine po delih ali skupinah delov (torej tudi kot celota) možno doseči višjo ceno ali hitrejše poplačilo, se za določitev načina in pogojev prodaje upošteva najugodnejša tako ugotovljena vrednost. V primeru, ko nad obema solastnikoma teče izvršilni postopek oziroma dva sicer ločena izvršilna postopka, je mogoče dopustiti tudi prodajo nepremičnine kot celote. V takem primeru odpade potreba po soglasju drugega izvršilnega dolžnika - solastnika in seveda tudi njegovo poplačilo.
INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00085089
ZUP člen 50, 50/1. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 403. ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-2G člen 130, 130/1. URS člen 14.
invalidnina za telesno okvaro - smrt zavarovanca - nepodedljivost pravice - ustavitev upravnega postopka - dodatek za pomoč in postrežbo
V tej zadevi odločba ni bila izdana, torej pravica ni bila priznana, saj je zavarovanka pred izdajo odločbe umrla. S smrtjo zavarovanca pravica do invalidnine za telesno okvaro ugasne in je v njegovem imenu ne more uveljavljati nihče.
ZPIZ-2 člen 11, 11-1, 40, 40-7, 53, 54, 183, 183/1, 183/2, 183/3. ZUP člen 147, 237, 237/2, 237/2-7. ZZZDR člen 63, 65. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/2.
vdovska pokojnina - neupravičeno izplačilo - tožba za razvezo zakonske zveze - dediči - neprava obnova postopka - socialni spor - spor polne jurisdikcije - vrnitev preplačila
Toženec je ob izdaji odločbe o priznanju pravice do vdovske pokojnine upošteval razpoložljive podatke. Naknadno je bil obveščen, da je pokojni zavarovanec pred smrtjo vložil tožbo na razvezo zakonske zveze. Po njegovi smrti sta postopek nadaljevala njegova dediča, sodišče pa je razsodilo, da je bila tožba na razvezo zakonske zveze utemeljena. Ko upravni organ sam ugotovi podatek, ki bi lahko vplival na drugačno odločitev ob izdaji odločbe o priznanju pravice, lahko o tej pravici ponovno odloči, kar mu omogoča določba 183. člena ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086532
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1, 83/2. ZDR člen 105. ZDR člen 204. ZDR-1 člen 200, 200/5. ZPP člen 274, 325. ZOR člen 371, 376, 376/3. OZ člen 1060.
prenehanje delovnega razmerja - zahteva za varstvo pravic - zavrženje tožbe - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesna predpostavka
Tožnica bi morala v 15 dneh od vročitve odločbe z dne 14. 2. 1994, s katero ji je dne 26. 2. 1994 prenehalo delovno razmerje, vložiti zahtevo za varstvo pravic pri toženki, česar ni storila, čeprav je bila o možnosti uveljavljanja pravnega varstva poučena v odločbi z dne 14. 2. 1994. Ker tega ni storila, je sodno varstvo izključeno (drugi odstavek 83. člena ZTPDR).
Tožničin odškodninski zahtevek izvira iz zatrjevanega škodnega dogodka, ki se je zgodil v letu 1994, zato je njena terjatev ob vložitvi tožbe 4. 8. 2023 zastarala in je posledično pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 400.000,00 EUR.
preprečevanje nasilja v družini - namen začasnih ukrepov - sorazmernost
Določilo četrtega odstavka 22.b člena ZPND res določa, kdaj mora žrtev predlagati ukrepe po ZPND in da so zato lahko zaradi presoje verjetnosti nasilja pomembna tudi predhodna ravnanja. Vendar pa to velja le tedaj, ko je izpolnjena osnovna predpostavka, da je do zatrjevanega nasilja oziroma posega v osebnostne pravice prišlo v zakonsko predpisanem roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Šele v tem primeru mora sodišče sedanjo ogroženost predlagatelja ocenjevati celostno, torej upoštevati tudi pretekla ogrožajoča dejanja, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, kakšna stopnja zaščite je potrebna2. Namen ukrepov po 19. členu ZPND namreč ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, ampak prevencijski, torej da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj žrtvi družinskega nasilja zagotovi ustrezno varstvo.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 283. ZPP člen 337, 337/1, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preživnina - izpolnitev preživninske obveznosti - izterjava preživninske obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - naknadno prenehanje terjatve - sporazum staršev - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - dogovor o nadomestni izpolnitvi - vezanost sodišča na izvršilni naslov - ugovor izpolnitve obveznosti - načelo formalne legalitete - soglasje upnika
Dejstvo, da je dolžnica do vložitve ugovora skrbela za preživljanje mld. upnice, ki takrat še ni bila predana v vzgojo in varstvo očetu (po dolžničinih pritožbenih navedbah je bila mld. upnica k očetu dejansko preseljena šele 23. 7. 2024 na podlagi prisilne izvršbe), še ne pomeni, da je dolžnica svojo preživninsko obveznost do mld. upnice s tem tudi izpolnila, saj v skladu z načelom formalne legalitete iz izvršilnega naslova jasno in nedvoumno izhaja, da mora dolžnica kot mati od pravnomočnosti izvršilnega naslova za preživljanje mld. upnice plačevati mesečno preživnino v znesku 50 EUR, dolžnica pa obstoja morebitnega drugačnega dogovora med njo in očetom mld. upnice glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti v ugovornem postopku niti ni zatrjevala. S pritožbenimi navedbami, da se je oče strinjal s tem, da je v celoti samostojno skrbela za preživljanje mld. upnice, nedopustno širi ugovorne navedbe, saj jih v pritožbi podaja prvič (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o dolžničinem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnica zatrjevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
predlog za začetek stečajnega postopka - stranke predhodnega postopka - upravičenje opravljati procesna dejanja - pravila postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odločanje o začetku stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - dolžnik - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zastopanje družbe - zastopanje pred sodišči - zastopanje v predhodnem postopku zaradi insolventnosti - prokura - prokurist - obseg prokure
V postopku zaradi insolventnosti, ki je bil začet na predlog dolžnice oziroma njenega zakonitega zastopnika, prokurist za dolžnico ni upravičen opravljati procesnih dejanj.
Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso tožbo zavrglo. Kot izhaja iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Odločb tožnica ni izpodbijala, čeprav so vse vsebovale pouk o pravnem sredstvu, ki pa se ga tožnica ni poslužila. Tako so odločbe postale dokončne in pravnomočne.
preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja - poseg v osebnostno pravico - poseg v dostojanstvo - žrtev nasilja v družini
Psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice žrtve.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 213, 236. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trpinčenje na delovnem mestu - reorganizacija - delovni proces - povračilni ukrep
Glede na ugotovljeno dejansko reorganizacijo delovnega procesa pri toženki, ki ni zajemala zgolj delovnega mesta tožnice, pač pa tudi drugih zaposlenih, in razlogih zanjo (spremenjene navade in optimizacija delovnih procesov), ni mogoč zaključek, da je bila izpodbijana odpoved povračilni ukrep v posledici prijave trpinčenja in izpostavljanja nepravilnosti pri poslovanju toženke oziroma posledica osebnostnega neustrezanja tožnice njenim nadrejenim.
ZNP-1 člen 96. DZ člen 156, 157, 158, 161, 162, 167. KOP člen 12.
varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - razgovor z otrokom - sorazmernost ukrepa
Pritožnik spregleda posebne določbe ZNP-1, ki, v 96. členu, ob predpostavki otrokove sposobnosti razumevanja pomena postopka in posledic odločitve, ne glede na drugi odstavek 158. člena DZ,10 ponuja tri alternativne in enakovredne možnosti razgovorov, in sicer: (-) razgovor na centru za socialno delo, (- ) razgovor z zagovornikom otroka, ali (-) glede na starost in druge okoliščine neformalni razgovor s sodnikom.
upnik v stečajnem postopku - izločitveni upnik - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - položaj upnika - prenehanje položaja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - nedovoljena pritožba
Pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.
Toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.