inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravna korist
Inšpekcijski nadzor se je na šoli vršil zaradi točno določenega dogodka, ki se je nanašal na mladoletnega tožnika, ki ima zato status stranskega udeleženca v postopku.
Kolikor tožeči stranki namreč stranska udeležba ni priznana, tudi ni seznanjena z inšpekcijskim postopkom in odločitvijo, kot tudi ne z zbrano dokumentacijo v inšpekcijskem postopku, ki se bo lahko uporabila v morebitnem odškodninskem postopku. Zato ni mogoče pritrditi toženi stranki, da prizadetost pravnega položaja tožeče stranke ni izkazana.
Tožnik ne navaja, da bi in zakaj bi bil v neenakopravnem položaju, glede na druge potencialne zainteresirane oglaševalce, niti ne navaja, zakaj oziroma kako in s čim naj bi bilo poseženo v njegovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Obravnavana zadeva se namreč nanaša na dovolitev uporabe taksnih predmetov na nepremičninah v lasti Občine pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse ostale subjekte.
Tožnik posplošeno zatrjuje, da dokončna odločitev obeh upravnih organov krši načelo sorazmernosti kot sestavno načelo pravne države iz 2. člena Ustave, vendar z navajanjem zgolj višine zneska izračuna taksne obveznosti po veljavnem Odloku o taksi za oglaševanje prodaje blaga in storitev v Občini Izola v primerjavi z izračunom višine taksne obveznosti za iste taksne predmete na isti lokaciji na podlagi prej veljavnega Odloka/2003 po oceni sodišča tožnik ni izkazal posega v svoj pravno varovan položaj, saj zatrjevanega posega upravnih organov v pravico tožnika do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude namreč tožnik ni izkazal, zato tudi ni mogoč zaključek, da bi že sama po sebi taksna obveznost tožnika za leto 2019 v navedeni višini ne bila v skladu z načelom sorazmernosti oziroma da gre za poseg v tožnikov pravno varovani položaj.
Iz izpodbijanega akta sicer izhaja navedba relevantne pravne podlage, vendar vsebina upravnega akta ne omogoča preizkusa pravilnosti pravne subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod navedeno pravno podlago - določbe 31. člena ZIUZEOP. Ugotovitev obstoja tožnikove obveznosti v ustrezni višini tako, da omogoča preizkus, je prav tako eden od vsebinskih pogojev za izdajo izpodbijanega akta. V konkretnem primeru pa iz izpodbijanega akta izhaja zgolj navedba zneska, ki ga je tožnik dolžan vrniti (11.057,31 EUR), ne izhajajo pa tudi podatki, ki bi omogočali preizkus pravilnosti tega zneska. Te pomanjkljivosti ne more odpraviti pojasnilo organa, dano stranki v elektronski pošti, kot to napačno pojasnjuje pritožbeni organ, marveč mora biti to vsebina upravnega akta.
ZVO-1 člen 146h, 146h/1, 146h/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - neobrazloženost odločitve - ugoditev tožbi
Tožnici je bila odvzeta pravica do pridobljenih sredstev, ker za opravljeno blago in dobavljene storitve ni bil izdan račun iz davčne blagajne in tudi ne račun iz vezane knjige računov, gotovinsko plačilo pa ni skladno z veljavno zakonodajo in tudi ne z določili javnega poziva. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ne navede, kateri predpis je tožnica kršila, prav tako ne, kakšna kršitev se tožnici očita. To pa je v zadevi bistveno, saj tudi javni poziv določa v tem delu le, da mora biti naložba v skladu "z drugimi veljavnimi predpisi". Izpodbijana odločba je tako pomanjkljiva in nezadostna.
Iz izpodbijanega akta izhaja, da se je tožniku kazen zapora iztekla 4. 6. 2021. To pomeni, da mu je med sodnim postopkom pravni interes za odločitev v zvezi s pogojnim odpustom, ki ga je ob vložitvi tožbe sicer imel, prenehal. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo izpodbijanega akta (izpodbojna tožba) ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
Glede odškodninskega zahtevka lahko sodišče odloči le, če samo odloči tudi o stvari sami, tj. o tožnikovi pravici ali pravni koristi. Ker je sodišče tožbo zavrglo (in ni vsebinsko odločalo o glavnem tožbenem zahtevku) in ker tožnik odškodninskega zahtevka ne more uveljavljati kot samostojnega zahtevka v upravnem sporu, v zvezi z odškodninskim zahtevkom niso podane procesne predpostavke, da bi sodišče o njem lahko odločalo.
davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja poslovnega deleža - obračun DDV - oprostitev plačila DDV - odbitek vstopnega DDV
V konkretnem primeru ne gre za dobavo za namene tožnikovih obdavčenih transakcij. Kot je bilo nesporno ugotovljeno, so bile storitve svetovanja po računih, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV izvedene v zvezi s prodajo tožnikovega poslovnega deleža avstrijskemu kupcu, prodaja poslovnega deleža pa po ZDDV-1 sodi med finančne transakcije, ki so oproščene plačila DDV. Povedano drugače, ker tožnik storitev, od katerih je odbijal vstopni DDV ni uporabil za namene obdavčenih transakcij (transakcija prodaje poslovnega deleža sodi med oproščene transakcije in se od njih ne obračuna izstopni DDV), se mu v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDDV-1 pravica do odbitka DDV ne prizna.
Tožnica s svojimi navedbami ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode oziroma kakršnekoli škode, ki bi ji verjetno nastala in ki ji neposredno grozi. Sodišče ocenjuje kot splošne tožničine navedbe glede nastanka hujših posledic in poslabšanja njenega zdravstvenega stanja od 2. 12. 2021 in tveganja za dodatno poslabšanje, ki ostaja zgolj na splošni ravni. Pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične posledice pa ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - preklic pooblastila
Po presoji sodišča tožnica zmotno meni, da je odvetnica potrebovala za izdelavo pisnega mnenja njeno pooblastilo za zastopanje, saj ne iz ZBPP ne iz ZOdv to ne izhaja. Pooblastilo izvajalec BPP potrebuje le za opravo tistih pravnih dejanj, za katera je to z zakonom (procesnim) tako predpisano, npr. za vpogled v spis (v okviru pravnega svetovanja), za zastopanje v sodnem postopku, ne pa (tudi) za (samo) izdelavo pisnega pravnega mnenja v zadevi.
Če je tožnica menila, da odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti, je imela možnost organu za BPP predlagati razrešitev odvetnice (deveti odstavek 30. člena ZBPP). Ne more pa odvetnici očitati, da bi ona morala organ obveščati o tožničinem nasprotovanju, da izdela predmetno obrazloženo mnenje, če (odvetnica) ni ocenila, da gre za take razloge na strani tožnice, da bi morala predlagati svojo razrešitev, ker ne bi mogla v redu opraviti svoje dolžnosti (deseti odstavek 30. člena ZBPP).
V obravnavanem primeru je, zaradi nezmožnosti izvedbe dogodka, pri čemer je razlog za to nezmožnost nastopil pred tem, ko je tožeči stranki nastala obveznost za plačilo po Pogodbi, za upravičene stroške treba šteti tiste stroške, ki se jim tožeča stranka ni mogla izogniti. To pa so stroški, ki so oz. bi tožeči stranki nastali v primeru odpovedi pogodbe, pri čemer dejstvo, ali je tožeča stranka dejansko odstopila od pogodbe, po oceni sodišča, ni odločilno. Ali in kakšni stroški so po Pogodbi v povezi z odpovedjo dogodka dejansko upravičeni, pa toženka ni ugotavljala.
KZ-1 člen 88, 88/5. ZIKS-1 člen 105. ZUP člen 214, 214/5.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - odločanje po prostem preudarku - obrazloženost odločbe - ugoditev tožbi
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil podan formalni pogoj za odločanje o pogojnem odpustu, to je, da je tožnik že prestal ustrezen del kazni, je pa sporno, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja. Odločitev tožene stranke ni prestala t.i. testa očitne (ne)razumnosti preizkusa uporabe kriterijev za presojo, ali naj se obsojenca pogojno odpusti na konkretnih okoliščinah zadeve.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje - finančni pogoj - materialni položaj - družinski član prosilca - institucionalno varstvo
Izjemna BPP se lahko dodeli tudi, če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov).
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - sprememba pogojev poslovanja - odstop od pogodbe - plačilo storitev - pogodbena kazen
Neizpolnitev obveznosti se kaže kot odstop stranke z interesom od naročniške pogodbe pred potekom dogovorjenega trajanja naročniškega razmerja (obdobja vezave). Sodišče ne sledi ugovoru tožnika, da mu je naročnik dolžan povrniti sorazmerni delež ugodnosti, prejetih zaradi dogovorjenega trajanja naročniškega razmerja. To po oceni sodišča namreč predstavlja pogodbeno kazen, kot je opredeljena v 247. členu OZ in ki je po drugem odstavku 129. člena ZEKom-1 prepovedana.
Za vprašanje, ali prosilcu kot oškodovancu gre BPP po določbah ZBPP, ni bistveno, ali se zadeva šteje za kazensko ali ne in ali je obdolženec upravičen do BPP, temveč, ali gre v postopku posameznih preiskovalnih dejanj za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo. To je namreč namen BPP, saj ZBPP ne ureja celotnega položaja oškodovancev kaznivih dejanj. Pravica do BPP oškodovanca je odvisna od vprašanja, ali gre pri posameznem preiskovalnem dejanju za uresničevanje pravice oškodovanca do sodnega varstva.
Zaslišanje oškodovanca kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanca, zato mu pravica do BPP ne gre.
zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Zakonodajalec je jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Po presoji sodišča tožena stranka zgoraj navedene presoje ni izvedla oziroma je njena presoja protispisna, saj svoje odločitve o verjetnosti prosilčevega uspeha v odškodninskem postopku zoper odvetnika ni oprla na razloge, ki bi utemeljevali njeno odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - tožba v upravnem sporu
Tožnik je pravico do sodnega varstva uresničil brez stroškovnih posledic, saj je sam vložil tožbo zoper odločbo Komisije, s prošnjo z dne 29. 7. 2022 pa je zahteval dodelitev BPP ravno za vložitev tožbe. V takšni situaciji, ko je tožnik že sam uresničil pravico do sodnega varstva, bi bila kakršnakoli drugačna odločitev toženke nerazumna.
razlastitev - razlastitev zemljišča - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - kategorizirana javna cesta - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini
V okviru obravnavanja ugovora, da ni javnega interesa za razlastitev konkretnega zemljišča, je treba najprej ugotoviti, ali cesta sploh izpolnjuje merila za obstoječo kategorizacijo.
Pravilna uporaba meril za kategorizacijo javne ceste je lahko predmet sodne presoje po tem, ko je bil izveden z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest predpisan postopek in je Direkcija za infrastrukturo ugotovila, da so bila predpisana merila za kategorizacijo konkretne ceste uporabljena pravilno.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - vročanje pisanj - osebno vročanje - vročanje po pooblaščencu za vročitve - fikcija vročitve
Tožnik je po presoji sodišča uspel dokazati, da res ni dovolj dobro razumel dejanske vsebine druge izjave o postavitvi pooblaščenke za vročitve in zato sodišče meni, da tožnik ni vedel za dejansko vsebino izjave o tem, da za pooblaščenko za vročanje postavlja odvetnico A. A. (zmota v izjavi).
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSPJS člen 38, 38/6.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - razlaga pojma dokument v smislu 4. člena ZDIJZ - elektronska oblika
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožena stranka iz njenih lastnih izkušenj sklepa, da je možno podatke pridobiti na enostaven način, vendar pa v svoji odločbi ni obrazložila, kako naj bi na enostaven način bilo možno pridobiti zaprošene podatke, zato je v tem delu odločba tako pomanjkljivo obrazložena, da se je ne da preizkusiti. Po drugi strani pa je tožeča stranka v tožbi zelo natančno in obsežno obrazložila, zakaj zaprošenih podatkov ni mogoče pridobiti na enostaven način. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo odgovorila, kako bi po njenem mnenju bilo možno enostavno pridobiti zaprošene podatke, vendar pa navedbe v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe.
Če gre zgolj za priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze, to res ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta, vendar le pod pogojem, če je to mogoče opraviti zelo enostavno in hitro, v nasprotnem primeru pa glede na določilo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ zavezancu ni mogoče nalagati, da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki sicer nima.
Obstaja pravna podlaga za razkritje zahtevanih podatkov, saj je v šestem odstavku 38. člena ZSPJS določeno, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, dodatno podlago za posredovanje podatkov javnosti pa predstavlja tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato ti osebni podatki niso varovani ter so že po odločitvi zakonodajalca med prosto dostopnimi informacijami javnega značaja.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Ker OT jasno določa, da se nagrada za nepravdne postopke odmerja po tarifnih številkah vsebovanih v IX. poglavju OT, ni mogoče pritrditi toženki, da je analogna uporaba 18. in 19. člena OT utemeljena zato, ker so se družinske zadeve pred uveljavitvijo DZ obravnavale bodisi v pravdnem bodisi v upravnem postopku, kjer se je prav tako uporabila tar. št. 18. Kako so se te zadeve obravnavale pred uveljavitvijo DZ in ZNP- 1 ni relevantno, ampak je relevantno, v katerem postopku je odvetnik nudil storitve in kako se storitve, opravljene v tem postopku, obračunajo po OT, veljavni v času, ko se nagrada odmerja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Neutemeljene so tožnikove navedbe o nemožnosti razpolaganja z nekaterimi nepremičninami, ker je v zemljiški knjigi pri njih vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Kljub obstoju prepovedi odtujitve in obremenitve je nepremičnina lahko predmet obligacijskih pravic, npr. najema, zakupa.