omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - milejši ukrep - pravica do uporabe jezika v postopku
Na to, da je tožnik razumel, v urdu jeziku zapisano opozorilo o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma, nakazuje tudi dejstvo, da je že naslednji dan, ko je bil skupaj z ostalimi tujci prijet na vlaku v smeri proti Italiji, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil. Dokazna ocena tožene stranke glede tožnikove begosumnosti je tako vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. Glede na navedena izhodišča pa s posplošenim tožbenim očitkom (da tožnik ni vedel, da se pred podajo prošnje ne sme gibati izven doma; da je iz azilnega doma odšel, ker je le sledil prijatelju) ni omajana niti njena vsebinska prepričljivost.
Naštete ugovore, ki jih je uveljavljala v tožbi, bi morala po vsebini uveljavljati že v pritožbi. Gre za tako imenovano zahtevo po materialni izčpanosti pravnega sredstva, ki izhaja iz prvega odstavka 6. člena ZUS-1. To pravilo vzpostavlja dolžnost materialnega izčrpanja pritožbe v upravnem postopku v smislu dolžnega vsebinskega uveljavljanja kršitev, čim je mogoče in ne šele s tožbo.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - predhodni preizkus - nova dejstva in novi dokazi - dokazno breme
Glede na procesno dejansko stanje, ko tožnik ni navedel ustreznih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ni spoštoval zaostrenih dokaznih standardov, toženi stranki ni treba po uradni dolžnosti pridobiti informacij o izvorni državi.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Iz podatkov iz baze Eurodac je razvidno, da je tožnik v Bolgariji opredeljen s sklicno številko (case ID) „1“, kar pomeni, da so mu bili prstni odtisi odvzeti kot prosilcu za azil in ne zaradi evidence oseb v tranzitu kot pavšalno zatrjuje v tožbi. Tožnik je v Bolgariji zaprosil za mednarodno zaščito.
Drži, da je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote (tretji odstavek 21. člena ZKZ). Toda tožnik je spregledal, da se pravni posel ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ (druga alineja tretjega odstavka 19. člena ZKZ).
Sodna praksa je že dlje časa enotna, da v postopku odobritve pravnega posla upravna enota (v določenih okoliščinah) le-tega preveri tudi po vsebini.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil nobenih novih dokazov in zaradi tega ni upravičen do uvedbe ponovnega postopka za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnik se je na dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, skliceval že v predhodnem postopku in s tem v zvezi v zahtevku ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov. Tožnik ne ugovarja niti ne navaja, da bi bila ta presoja toženke nepravilna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna opremljenost - dostop do javne ceste
V obravnavanem primeru je Občina Komenda nastopala kot lastnica parcel, ne pa kot lastnica oziroma upravljavka javne poti (ali ceste). Dostopna pot je nekategorizirana pot, pri kateri drugega odstavka 65. člena OPN, Pravilnika o projektiranju cest in ZCes-1 ni treba upoštevati. Pravilno pa je bilo tožnikom že v upravnem postopku pojasnjeno, da naj, kolikor investitor ne bo spoštoval širine dovozne poti in bo posegel na njihovo zemljišče, pravno varstvo poiščejo na sodišču splošne pristojnosti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Iz odločbe toženke z dne 3. 10. 2022 je razvidno, da je že ugotovila dejstva, na katerih temelji tožnikova prošnja za mednarodno zaščito, saj je o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito že odločila.
Po presoji sodišča tako ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotovitvi dejstev, na katerih temelji tožnikova prošnja, izključno s čimer toženka utemeljuje nujnost izrečenega pridržanja v izpodbijanem sklepu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev - osebni razgovor
Tožnik je s svojimi dejanji izkazal, da nima namena ostati v Sloveniji, saj je po tem, ko je bil že nastanjen v sprejemnih prostorih azilnega doma, te prostore zapustil in to prav z namenom, da bi odšel v Italijo. Sodišče ne more slediti temu, da tožnik ni dobro razumel tolmača, ko se je izpolnjeval registracijski list. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da naj bi bil ukrep nesorazmeren. Tožnik je, kot je bilo že pojasnjeno, s svojim ravnanjem izkazal nevarnost pobega in je imela tožena stranka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce, razen tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način.
Sodišče ne pritrjuje navedbam tožeče stranke, da je zato, ker je bil že opravljen osebni razgovor, prenehal razlog za omejitev gibanja. Ne glede na to, da je osebni razgovor bil opravljen, odločba o tožnikovi prošnji še ni bila izdana. Poleg tega se v postopku mednarodne zaščite lahko izvajajo tudi drugi dokazi in ne zgolj zaslišanje prosilca, kot je na primer pridobitev določenih poročil in podobno. Dokler ni izdana odločba o tožnikovi prošnji, je še vedno potrebno zagotoviti navzočnost tožnika.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Tožnica pravilno opozarja, da je taka obrazložitev sama s seboj v nasprotju. Toženka namreč istočasno trdi, da mora pri "Wangiri klicih" uporabnik poklicati nazaj, pri čemer navaja, da je uporabnik prepričan, da klic ni bil vzpostavljen in ne ukrepa, sistem pa klica ne prekine sam. Obenem trdi, da stranka z interesom ni klicala nazaj, ampak je bil klic sistemsko generiran. Že iz tega opisa izhaja nasprotje med pojasnili toženke o tem, kaj so "Wangiri klici" in na kakšen način povzročijo stroške.
ZUP člen 224, 229, 229/1, 229/3. ZON člen 1, 1/1, 115, 115/1, 118.
Natura 2000 - naravovarstveno soglasje - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
ZUP vsebuje splošna sistemska pravila o tem, kako se odloča o pritožbi. Za to, ali je zoper odločbo konkretnega organa možna pritožba, kdo o njej odloča in kakšni so njeni učinki, pa je treba uporabiti zakone, ki urejajo posamezna področja in organizacijo upravnih organov. V pričujočem primeru je to ZON.
Besedilo 118. člena ZON ne pušča nobenega dvoma. Naslovljeno je „Zastopanje interesov ohranjanja narave“ in jasno opredeljuje postopke, v katerih tožeča stranka zastopa te interese. Gre za postopke, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovana območja. Med slednje se uvršča Območje Natura 2000. Do enakega sklepa vodijo tudi logična, sistematična in teleološka (funkcionalna) razlaga pravila. Tožeča stranka je namreč organizacija, pristojna za ohranjanje narave (prvi odstavek 115. člena ZON), kar vključuje ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot (prvi odstavek 1. člena ZON).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker ni izkazano, da je bil tožnik pred samovoljno zapustitvijo azilnega doma v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, to predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZON člen 8, 8/1, 8/2. Odlok o javnem redu na območju Velike planine (2001) člen 8, 9.
ohranjanje biotske raznovrstnosti - varstvo naravnih vrednot - prometni režim
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke v izpodbijanem sklepu, da tožnik z vlogo za izdajo dovoljenja ni izkazal obstoja nobene od izjem po 9. členu Odloka o javnem redu na območju Velike planine. Tožnik namreč ni zaprosil za dovoljenje za (npr.) posamično dostavo materiala do objekta ali njegovo oskrbo, pač pa je zaprosil za časovno neomejeno dovoljenje („letno dovoljenje“) za dostop z vozilom na motorni pogon (z avtomobilom in motornimi sanmi) do objekta v njegovi lasti, in sicer brez opredelitve specifičnega namena dostopa, kot ga omogoča Odlok, pač pa zgolj s sklicevanjem na to, da ima v navedenem objektu prebivališče
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe lastnega jezika - sorazmeren del - začasna odredba
Okoliščina, da je bil prijet ravno pri železniški postaji, po presoji sodišča logično nakazuje na možnost tožnikovega odhoda v tujino, kar, kljub tožnikovim nasprotnim izjavam ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, potrjuje vsebino registracijskega lista z dne 21. 9. 2022, da je njegova ciljna država Italija.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v tretjem odstavku 7. člena določa, da se parcela objekta določi kot zmnožek površine stavbišča in faktorja 1,5 šele v primeru, če parcele objekta ni mogoče določiti na drug, v odloku pred tem navedeni način. Da se v obravnavanem primeru parcele objekta ne da določiti po dejanskem stanju, navaja tožnik sam (v tožbi, pritožbi); torej pride za določitev parcele objekta (še pred načinom, da se površina stavbišča množi z 1,5) v poštev določitev po merilih in pogojih veljavnega prostorsko izvedbenega akta občine, to je OPN Cerknica. Sodišče tožniku ne pritrjuje, da bi organ ne mogel uporabiti določbe OPN Cerknica o minimalni velikosti parcel, namenjenih gradnji. Vsekakor gre za objektiven način določitve parcele objekta za primer, da ni (že) določena, in za njegovo uporabo govorijo tudi razumni in stvarno utemeljeni razlogi (ne upošteva se zgolj stavbišča, pač pa skupna tlorisna površina, ki upošteva število etaž, in določi se minimalna velikost parcele za stavbo). Pri določitvi parcele objekta z uporabo faktorja 1,5 po mnenju sodišča gotovo ne bi šlo za tesnejšo stvarno povezanost med objektom in parcelo kot pri določitvi parcele po uporabljeni določbi OPN Cerknica.
davčna izvršba - stečajni postopek - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - obvezni prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik
Določba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete. Določba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP je jasna in ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnica, ki meni, da citirane zakonske določbe glede na njen namen ni mogoče uporabiti v primeru neplačanih prispevkov za socialno varnost zasebnikov. Da sklep o odpustu obveznosti v postopku stečaja ne učinkuje na neplačane prispevke, ne glede na to v čigavo korist bi morali biti plačani, potrjuje tudi ustaljena upravnosodna praksa.
Obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost nastane namreč po odločbi tretjega odstavka 44. člena ZDavP-2 zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, kar pomeni, da je davčni organ z izpodbijanim sklepom od tožnice pravilno terjal tudi obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za celotni mesec.
inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravna korist
Inšpekcijski nadzor se je na šoli vršil zaradi točno določenega dogodka, ki se je nanašal na mladoletnega tožnika, ki ima zato status stranskega udeleženca v postopku.
Kolikor tožeči stranki namreč stranska udeležba ni priznana, tudi ni seznanjena z inšpekcijskim postopkom in odločitvijo, kot tudi ne z zbrano dokumentacijo v inšpekcijskem postopku, ki se bo lahko uporabila v morebitnem odškodninskem postopku. Zato ni mogoče pritrditi toženi stranki, da prizadetost pravnega položaja tožeče stranke ni izkazana.
Ker tožena stranka o vlogi tožnice ni odločila niti v predpisanem roku iz 222. člena ZUP niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožničini izrecni zahtevi, je sodišče, upoštevajoč prvi odstavek 69. člena ZUS-1, tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo, da odloči o tožničini vlogi z dne 29. 3. 2021 v roku 30 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče ocenilo, da je predlagani rok v tožbi primeren rok za izdajo ustreznega akta. Sodišče ob naložitvi izdaje akta ni sledilo tožničinemu predlogu za podajo smernic in stališč toženi stranki, ker bi s tem prejudiciralo odločitev tožene stranke v zadevi, ki je v izvirni pristojnosti izvršilne veje oblasti, kar bi bilo v neskladju z načelom delitve oblasti.
Tožnik ne navaja, da bi in zakaj bi bil v neenakopravnem položaju, glede na druge potencialne zainteresirane oglaševalce, niti ne navaja, zakaj oziroma kako in s čim naj bi bilo poseženo v njegovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Obravnavana zadeva se namreč nanaša na dovolitev uporabe taksnih predmetov na nepremičninah v lasti Občine pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse ostale subjekte.
Tožnik posplošeno zatrjuje, da dokončna odločitev obeh upravnih organov krši načelo sorazmernosti kot sestavno načelo pravne države iz 2. člena Ustave, vendar z navajanjem zgolj višine zneska izračuna taksne obveznosti po veljavnem Odloku o taksi za oglaševanje prodaje blaga in storitev v Občini Izola v primerjavi z izračunom višine taksne obveznosti za iste taksne predmete na isti lokaciji na podlagi prej veljavnega Odloka/2003 po oceni sodišča tožnik ni izkazal posega v svoj pravno varovan položaj, saj zatrjevanega posega upravnih organov v pravico tožnika do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude namreč tožnik ni izkazal, zato tudi ni mogoč zaključek, da bi že sama po sebi taksna obveznost tožnika za leto 2019 v navedeni višini ne bila v skladu z načelom sorazmernosti oziroma da gre za poseg v tožnikov pravno varovani položaj.