Stranka v upravnem sporu ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva zoper upravni akt, ki ga izpodbija s tožbo, ampak mora najprej izčrpati pravno sredstvo v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče. Če stranka tega ne stori ali pa če je to storila prepozno, nastopi pravna posledica, ki je v tem, da se vložena tožba s sklepom zavrže.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4, 9, 9/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - ugotavljanje dejstev - začasna odredba
V situaciji, kot je bila obravnavana, ko je tožnik na glavni obravnavi prepričljivo in avtentično opisal, da je v skupini 5 ali 6 oseb odšel skozi glavni izhod Azilnega doma, ob dnevni svetlobi (okrog 17. ure) zapustil Azilni dom, mimo varnostnika, ko naj bi več drugih prosilcev odhajalo iz Azilnega doma, ko se je tožnikova skupina odpravila peš proti železniški postaji v Ljubljani, brez da bi se kakor koli skrivala, četudi z namenom, da odidejo v Italijo, je bistveno, ali je iz podatkov v spisu nedvoumno razvidno, da je bilo tožniku kadar koli pred tem na individualen način pojasnjeno v jeziku, ki ga razume, da ne sme zapustiti sprejemnih prostorov Azilnega doma.
Tožena stranka zmotno razlaga prvi del določila /.../“da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti.“ Tega določila ni mogoče razlagati v strogi navezavi na pogoje za izvedbo osebnega razgovora po 38. členu ZMZ-1. Kajti, osebnega razgovora po izvedenem razgovoru ob podaji prošnje za mednarodno zaščito po ZMZ-1 ni potrebno opraviti samo, če lahko pristojni organ prizna status begunca, če gre za osebe, ki ne morejo samostojno sodelovati v postopku, če ima organ vse informacije za odločitev o odgovorni državi članici EU, kar bi pomenilo, da bi bil skoraj v vsakem primeru in vedno izkazan zakonski pogoj za pridržanje po ZMZ-1. takšna razlaga je seveda v nasprotju s standardi, da mora biti pridržanje "strogo omejen" ukrep.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega
Tožbene navedbe o tem, da morajo v splošno zavezujoči navedbi biti določena objektivna merila, na katerih temeljijo razlogi za sum pobega, ter da v ZMZ-1 kriteriji, po katerih bi toženka lahko to nevarnost presojala, niso določeni, češ da je v 31. točki 2. člena ZMZ-1 sicer o tem pojasnjeno, vendar preveč ohlapno, ne vzdržijo sodne presoje. Te tožbene navedbe so očitno neutemeljene, saj je bila z ZMZ-1A dosedanja 31. točka 2. člena ZMZ-1 črtana, s to isto novelo pa je zakonodajalec v novem 84.a členu vzpostavil pravno podlagi za omejitev gibanja na Center za tujce v primeru, ko ukrepa obveznega zadrževanja na azilni dom po peti alineji prvega odstavka 84. člena ni mogoče učinkovito izvesti, v skladu z drugo in peto alinejo prvega odstavka 84. člena pa so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - milejši ukrep
Tožniku so znane osnove azilnega postopka, med drugim tudi posledice samovoljne zapustitve azilnega doma. V izjavi, da ni razumel posledic samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, ni zaznati resnicoljubnosti ampak sprenevedanje. Glede na take okoliščine niso utemeljene tožbene navedbe o kršitvah tožnikove pravice do uporabe svojega jezika in razumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4, 9, 9/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - ugotavljanje dejstev - začasna odredba
Tožena stranka je zmotno razlagala prvi del določila /.../“da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti.“ Tega določila ni mogoče razlagati v strogi navezavi na pogoje za izvedbo osebnega razgovora po 38. členu ZMZ-1. Kajti, osebnega razgovora po izvedenem razgovoru ob podaji prošnje za mednarodno zaščito po ZMZ-1 ni potrebno opraviti samo, če lahko pristojni organ prizna status begunca, če gre za osebe, ki ne morejo samostojno sodelovati v postopku, če ima organ vse informacije za odločitev o odgovorni državi članici EU, kar bi pomenilo, da bi bil skoraj v vsakem primeru in vedno izkazan zakonski pogoj za pridržanje po ZMZ-1. Takšna razlaga je v nasprotju s standardi, da mora biti pridržanje "strogo omejen" ukrep.
Kadar se v okviru sodnega pregleda izkaže, da je pridržanje nezakonito, se zadevnega prosilca nemudoma izpusti.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov
Tožnica ima od 26. 8. 2013, ko je skupaj z mladoletnim sinom F. F. prišla v Slovenijo zaradi njegovega šolanja, osebne interese v Sloveniji. Vzdrževani družinski člani, ki so v Sloveniji, predstavljajo pomembno rezidenčno vez posameznika v Sloveniji. Tožnica ima že od 3. 6. 2013 dalje v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče. Od navedenega dne je bila tožnica v Sloveniji tudi v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas pri pravni osebi B., d.o.o., katere ustanoviteljica in 100% lastnica je bila od 6. 11. 2012 do 10. 4. 2019. Od 4. 6. 2019 pa je tožnica zaposlena pri pravni osebi C., d.o.o., katere ustanoviteljica je. V Sloveniji ima tožnica aktivna dva osebna računa. Skupek vseh naštetih okoliščin kaže na to, da ima tožnica središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, kjer se tožnica v večjem delu leta zadržuje, kjer prebiva, dela, skrbi in preživlja mladoletnega sina in kjer jo obiskuje mož.
brezplačna pravna pomoč - Državno odvetništvo - oškodovanec - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Zaslišanje oškodovanke kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanke. Postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Oškodovanki v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre.
Stroški zastopanja državnega odvetništva, ki je v konkretnem primeru tožnik kot zastopnik javnega interesa, se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - omejitev gibanja - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Kriteriji za ugotovitev obstoja nevarnosti pobega so urejeni v 84.a členu ZMZ-1 z naslovom "nevarnost pobega", iz katerega je med drugim razvidno, da se šteje, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila, če je oseba predhodno že poskušala Republiko Slovenijo samovoljno zapustiti oziroma jo je zapustila (druga alineja 84.a člena ZMZ-1).
ZUP člen 105, 105/1. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil tožbi zoper akta, s katerima je tožena stranka predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi s predhodnim zavrženjem vloge tožnika za podaljšanje roka za dopolnitev vloge.
Ker sta bila akta o zavržbi predloga za podaljšanje roka odpravljena v drugem upravnem sporu in ker iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka glede na odločitev sodišča tožniku podaljšala rok za dopolnitev vlog, tožnik nima več pravnega interesa za konkretni tožbi, to je za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zavržbo podaljšanja roka, saj je organ dejansko vrnil zadevo v prejšnje stanje. Torej ne glede na odločitev, ki bi jo sodišče v tem upravnem sporu sprejelo, ta tožnikovega pravnega položaja ne bi spremenila, saj je tožena stranka dejansko vrnila postopek v fazo, kot jo z izpodbijano tožbo tožnik želi, je po presoji sodišča prenehal pravni interes tožnika za odpravo te odločbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - preprečevanje nasilja v družini - lex specialis - napačna uporaba materialnega prava
Po izrecni določbi 26. člena ZPND se pri dodelitvi BPP žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP (tako subjektivni kot objektivni pogoj), zato po mnenju sodišča v postopkih v zvezi z BPP po ZPND, ki bi ga organ moral upoštevati tudi v obravnavani zadevi, ne pride v poštev niti uporaba določb ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP ter o vračilu sredstev iz naslova BPP (členi 41 do 43 ter 46 do 49 ZBPP), saj so te določbe povezane z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca oziroma s spremembo le-tega v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4. ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1.
prošnja za dodelitev BPP - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - odškodninska tožba - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - verjeten izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj tožnik niti po pozivu ni predložil potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora pred državnim odvetništvom, s tem pa ni izpolnil procesne predpostavke za začetek pravdnega postopka zoper državo, zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno dodeliti zaprošene BPP.
To, kar je ponudil tožnik toženi stranki, ni potrdilo o mirnem poskusu rešitve spora, pač pa dokazilo, da je sprožil postopek pred državnim odvetništvom za mirno rešitev spora, kar pa ne zadošča.
GZ člen 92, 92/1, 92/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - nedovoljena gradnja - postopek po uradni dolžnosti - pravnomočnost odločbe - ugoditev tožbi
Pravnomočnost je dvojna: formalna in materialna. Formalna pravnomočnost odločbe je lastnost, zaradi katere stranka odločbe ne more izpodbijati v upravnem sporu oziroma v drugem postopku sodnega nadzora nad upravo, seveda tudi ne s pritožbo ali z drugim rednim pravnim sredstvom. Formalno pravnomočna je tudi tista odločba, s katero je bil zahtevek stranke zavrnjen, torej iz katere ne izhaja za stranko nobena pravica ali obveznost.
Ker 1. točka izreka (predhodne) odločbe ni postala dokončna in pravnomočna, je bila po presoji sodišča izdaja v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ki je temeljila na zmotni ugotovitvi pravnomočnosti prej navedene odločbe, najmanj preuranjena.
ZBan-2 člen 241, 241/1, 277. ZTFI-1 člen 19, 19/1, 19/1-1, 296/10, 345, 345/2, 347, 347/3, 347/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - nematerializirani vrednostni papirji - pristojnost - postopek nadzora - upravni akt - zavrženje tožbe - odvetništvo
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo, če akt, ki se izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Iz tega razloga je sodišče zavrglo tožbo zoper zahtevo za posredovaje informacij št. 0601-10/2020-11 z dne 7. 12. 2020, saj ta zahteva ne predstavlja upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1.
Skladno s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je sodišče zavrglo tudi tožbo zoper odredbo tožene stranke št. 0601-10/2020-18 z dne 10.3.2021 ter tožbo v delu, ki se nanaša na točke 1., 2. in 4. odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, opr. št. 0601-10/2020-28 z dne 13. 5. 2021. Zoper odredbo je tožbo zavrglo zato, ker 476. členu ZTFI-1 sodnega varstva zoper odredbe ne predvideva. Zoper 1., 2. in 4. točko odločbe z dne 13. 5. 2021 pa je tožbo zavrglo skladno s 1. točko drugega odstavka 476. člena ZTFI-1, ki izrecno določa, da sodnega varstva ni proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo.
Glede tožnikovega zatrjevanja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za to, da se identiteta kršitelja ne objavi, kot te pogoje določa prvi odstavek 278. člena ZBan-2, ki se skladno s tretjim odstavkom 347. člena ZTFI-1 uporabljajo tudi v tem postopku, sodišče ugotavlja, da bi v tožnikovem primeru lahko bila upoštevna izjema po 3. točki prvega odstavka 278. člena ZBan-2, vendar tožnik nesorazmerne škode ni v ničemer dokazal, temveč jo zgolj pavšalno zatrjuje s trditvami, ki naj bi bile, po tožnikovih navedbah, splošno znane.
ZRud-1 člen 52, 53, 54. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 14, 17, 18, 19. ZUP člen 144. ZDavP-2 člen 125, 125/1.
rudarstvo - sanacija - skrajšani ugotovitveni postopek - instrukcijski rok - zastaranje obveznosti - stroški postopka - delni uspeh
Rok za izdajo odločbe o odmeri rudarske sanacnine, določen v prvem odstavku 22. člena ZRud-1, ima naravo instrukcijkega roka.
Ker je narava sanacnine opredeljena kot javna dajatev, ki je v svojem bistvu podobna davku, mora sodišče upoštevati zastaralne roke, določene v ZDavP-2.
Čeprav je tožnik s tožbo uspel le deloma, so stroški zanj enaki, kot če bi uspel s tožbo v celoti, zato mu je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis davčnega dolga - premoženje, ki spada v stečajno maso - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Ker premoženje sodi v stečajno maso, ga tožnik ne more uporabljati in z njim razpolagati, prav tako ga ne sme in ne more unovčiti, da bi lahko iz kupnine poravnal davčno obveznost. Zato ga pri odločanju o vlogi za odpis davčnih obveznosti in pri ugotavljanju tožnikovega premoženjskega stanja ni mogoče upoštevati.
mednarodna zaščita - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Ker iz vročilnice v upravnem spisu izhaja, da je bil sklep tožniku vročen 28. 9. 2022, sodišče ugotavlja, da je tožnik tožbo vložil po izteku tridnevnega roka za vložitev tožbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Izpolnjeni so pogoji, ki jih določa 6. točka 43. člena GZ za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je investitor izkazal pravico graditi na zemljišču. Je namreč solastnik zemljišča, glede preostelega deleža lastništva navedene parcele pa je predložil overjeno notarsko pogodbo, sklenjeno z solastnikom, ki je bila predlagana za vpis v zemljiško knjigo v korist investitorja kot kupca.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
Upoštevaje, da je tožnik vedel, da ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma pa jih kljub temu je, da je šel na vlak, ki pelje v Italijo, ki je (bila) njegova ciljna država in cilj, dogovorjen s tihotapci, da po lastni izjavi iz prošnje, da ne misli počakati do konca postopka v Sloveniji, ker nima denarja, je presoja toženke, da obstaja nevarnost, da bo tožnik pobegnil pred zaključkom postopka, pravilna.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - sorazmernost
Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku, ne glede na to, iz katerega kulturnega okolja prihaja. Tožnik je podpisal registracijski list, v katerem so navedena pojasnila uradne osebe zapisana tudi v njegovem maternem jeziku, česar ne izpodbija. Ob takih okoliščinah sodišče ne more sprejeti tožbenih navedb o nerazumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma. Okoliščina, da je bil prijet izven azilnega doma in da je spreminjal razloge za zapustitev azilnega doma, tudi po presoji sodišča logično nakazuje na možnost tožnikovega odhoda v tujino, kar potrjuje tudi njegova izjava ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito dne 28. 9. 2022, da je njegova ciljna država Italija
mednarodna zaščita - statusa begunca - subsidiarna zaščita - identiteta - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - posebna družbena skupina - dokazni standard - verodostojnost
Ob upoštevanju informacij o izvorni državi, iz katerih je razvidno, da je družino D. preganjala vojaška hunta, ki ima v Gvineji še vedno podpornike, stopnja tveganja, da bo tožnik kot član družine D. izpostavljen preganjanju in drugim zgoraj omenjenim dejanjem, dovolj realna in visoka, da ima tožnik utemeljen strah pred preganjanjem zaradi (pripisanega) političnega prepričanja.