državni tožilec - napredovanje državnega tožilca - položaj svétnika - pogoji za napredovanje - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Novega upravnega postopka po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP ni mogoče začeti, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Pri tem je pomembno, da se ugotovi, da gre za upravno zadevo z isto stranko (vlagateljem zahteve) in z isto vsebino (zahtevkom o tem, kar stranka uveljavlja). Sicer ne gre (več) za isto upravno zadevo in je treba o novi zahtevi stranke odločiti v skladu z ZUP. Za drugačno upravno zadevo, ki ne ovira začetka novega upravnega postopka, gre lahko tudi tedaj, ko se je upoštevno dejstvo oziroma predpis spremenil po izdaji (prvostopenjske) upravne odločbe v prej začetem upravnem postopku, ki pa zaradi pravnih sredstev še ni bil pravnomočno končan.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - pridržanje
Tožnik je s svojim ravnanjem izkazal nevarnost pobega in je imela tožena stranka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce. Poleg tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način. Sorazmernost ukrepa pa je izkazana tudi s tem, da je tožnika tožena stranka pridržala v Centru za tujce šele po tem, ko je bil najprej nastanjen v Azilnem domu, ki pa ga je še isti dan, ko je bil tja pripeljan, samovoljno zapustil. Zaradi tega je imela tožena stranka utemeljen razlog, da je sklepala, da je pri tožniku podana begosumnost, to pa še toliko bolj, ker je v upravnem postopku in tudi na zaslišanju pred sodiščem izjavil, da je njegova ciljna država Italija.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Odvetnik tožnika je 10. 10. 2022 vedel, da je v naslovni zadevi razpisan narok za 11. 10. 2022 ob 10.30 uri, da je imel ob 12.00 uri drug narok na drugem sodišču in da bo narok v upravnem sporu izveden po tolmaču, kjer bo na naroku tožnik zaslišan. Predvsem dejstvo, da se naroka odvetnik v tem upravnem sporu ni udeležil zato, ker je šel na naroku v drugi zadevi, po oceni sodišča ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj ta razlog ni bil niti nenaden niti predvidljiv.
Pravilna je presoja toženke, da je tožnik begosumen v bistvenem z obrazložitvijo, da je sprejemne prostore azilnega doma zapustil kljub temu, da je vedel, da jih ne sme, da je bil tožnik namenjen v Italijo, ki je njegova ciljna država, upoštevajoč, da v Sloveniji sploh ne bi zaprosil za mednarodno zaščito, če ga ne bi prijela policija.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3. ZEKom člen 223, 223/1, 224. ZIN člen 32.
ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe - odločanje v upravnem postopku - telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - zmotna uporaba materialnega prava
Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval previsoko ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi. Zato v civilnopravna razmerja ni poseženo v nasprotju s predpisi in niti mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
Po presoji sodišča je taka razlaga regulatorne odločbe, kot jo zagovarja toženka, in ki je v tem primeru "materialno pravo", ki ga je treba uporabiti, napačna, saj njen izrek, ki je edini relevanten, natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preskusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi, v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b) točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preskusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot isti proizvod. Sklicevanje na obrazložitev regulatorne odločbe ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z izrekom oziroma dispozitivom odločbe.
ZMZ-1 člen 4, 4-3, 6, 6/1, 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a-2. Pravilnik o postopku s tujcem, ki izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji ter postopku sprejema prošnje za mednarodno zaščito člen 2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoji za omejitev gibanja tujcu - begosumnost - načelo sorazmernosti - načelo zaslišanja
Komunikacija s tožnikom potekala v urdu jeziku, za katerega je tožnik pri teh dejanjih izjavil, da je njegov materni jezik. Da je njegov materni jezik panjabi, je tožnik prvič navedel šele na glavni obravnavi, pri čemer je kot jezik, ki ga razume, navedel urdu. Ob povedanem je tako zaključiti, da absolutna bistvena kršitev določb postopka po 5. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (po kateri se v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil postopka, če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku) ni podana.
Tožnik je prostore azilnega doma očitno uspešno zapustil dvakrat. Zato tudi po presoji sodišča izrečeni ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce glede na okoliščine obravnavane zadeve ni nesorazmeren.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Kriteriji za ugotovitev obstoja nevarnosti pobega so urejeni v 84.a členu ZMZ-1 z naslovom "nevarnost pobega", iz katerega je med drugim razvidno, da se šteje, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila, med drugim če je oseba predhodno že poskušala Republiko Slovenijo samovoljno zapustiti (druga alineja 84. a člena ZMZ-1).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - begosumnost - zapustitev azilnega doma - javna listina - uporaba jezika
Pri izreku omejitve gibanja, kar je obravnavani primer, in postopku ugotavljanja upravičenosti do mednarodne zaščite, gre za dva ločena postopka, zato so tožbene navedbe, da bi toženka morala dejstvo, da tožnik ni želel pobegniti, presojati skupaj z razlogi, zaradi katerih je tožnik zapustil izvorno državo, neutemeljeni. V konkretnem primeru je tako ključno, da je bilo ugotovljeno na podlagi njegovega ravnanja v Sloveniji, da je tožnik begosumna oseba. Ne glede na to, da tožnik v tožbi in na naroku zatrjuje, da si ne želi pobegniti, toženka in sodišče pri svoji odločitvi ne more mimo tega, da je prostore azilnega doma vendarle zapustil, čeprav jih ne bi smel.
ukrep gradbenega inšpektorja - stranka v postopku - varstvo javnega interesa - zasebni interes - pravni interes
Predmetni inšpekcijski postopek se nanaša na nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN), organiziran je in se izvršuje zaradi varstva javnega interesa ter se vodi po uradni dolžnosti. Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa ni mogoče ne začeti in ne voditi (5. člen ZIN), ali je ob zasebnem interesu tudi javni interes, pa je v presoji inšpektorja. Tožnica od gradbenega inšpektorja tako ni upravičena zahtevati izdaje odločbe v inšpekcijskem postopku niti izreka kakršnegakoli inšpekcijskega ukrepa, prvostopenjski organ pa je po presoji sodišča ravnal pravilno in zakonito, ko je takšni tožničini zahtevi zavrgel (2. in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa).
ZMZ-1 člen 4, 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač
Tožnik je samovoljno zapustil azilni dom, zato ga je toženka pridržala na prostore centra za tujce, s tem pa, glede na to, da ni izkazano, da je bil v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, nezakonito posegla v njegovo svobodo.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3. ZIN člen 32. ZEKom-1 člen 223, 223/1.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - izvršljivost odločbe - ničnost odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Če je v okviru cenovnega nadzora z upravno odločbo ugotovljeno, da zavezanec ni spoštoval odločbe, ker je zaračunaval previsoko ceno, je glede na zakon in regulatorno odločbo utemeljen ukrep, s katerim mu toženka naloži, naj to kršitev odpravi, tj. vrne preveč zaračunani znesek. Zato v civilnopravna razmerja ni poseženo v nasprotju s predpisi in niti mimo pristojnosti, ki jo toženki daje zakon.
Po presoji sodišča je taka razlaga regulatorne odločbe, ki je v tem primeru „materialno pravo“, ki ga je treba uporabiti, napačna, saj njen izrek, ki je edini relevanten, natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega - subjektivne okoliščine
O tem, da izpolnitev enega od kriterijev iz 84.a člena ZMZ-1 samo po sebi ni dovolj za pridržanje, je bilo prelitega že veliko črnila. Za nevarnost pobega morajo obstajati drugi individualni (konkretni) dejavniki, ki so bili ugotovljeni v postopku pred toženo stranko in na glavni obravnavi.4 To pa pomeni, da zgolj nastop objektivnih kriterijev po 84.a členu ZMZ-1 ne zadošča; podane morajo biti posamezne konkretne okoliščine.5 Z drugimi besedami, nevarnost pobega mora temeljiti na zakonskih objektivnih merilih, ki se jih uporabi v oziru na določen primer. Gre za individualno oceno nevarnosti pobega z neposredno in nazorno nevarnostjo njegove izvršitve.
Kot izhaja iz določb 52. člena ZJZP napake oziroma pomanjkljivosti pri imenovanju strokovne komisije po tem členu zahtevajo spremembo sestave komisije. Po presoji sodišča navedeno velja tudi za primer nekompetentno sestavljene komisije, saj logična razlaga določb 52. člena ZJZP kaže na to, da je namen te določbe omogočiti nadaljevanje postopka s kompetentno in strokovno usposobljeno komisijo, kjer ni izločitvenih razlogov oziroma okoliščin, ki bi kazale na njeno neobjektivnost. Navedeno torej ne zahteva ustavitve postopka, za razveljavitev javnega razpisa pa ni v zakonskih določbah ZJZP nobene materialnopravne podlage.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - znatna nevarnost pobega prosilca - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja
Tožnik je s svojim ravnanjem izkazal visoko nevarnost pobega (gre torej za okoliščine na strani prosilca), zato je imela toženka upravičen razlog, da mu je omejila gibanje na prostore Centra za tujce, razen tega je tudi dovolj podrobno obrazložila, zakaj ni možno tožnika pridržati na drugačen način. Sorazmernost ukrepa je izkazana tudi s tem, da je toženka tožnika pridržala v Centru za tujce šele po tem, ko je bil najprej nastanjen v azilnem domu, ki pa ga je zapustil z namenom oditi v Italijo. V tej luči milejši ukrep obveznega zadrževanja na območju azilnega doma ne bi preprečil uresničljivo, neposredno nevarnost pobega; to velja še toliko bolj, saj tak ukrep ne bi odvrnil nenadzorovanih odhodov. Z vidika tožnikovih preteklih ravnanj je toženka pravilno pretehtala, da je izrečeni ukrep sorazmeren, nujen in razumen.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/3.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku
Tožnikove navedbe o kršitvah njegove pravice do uporabe svojega jezika in razumljivosti podanih pojasnil o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma niso utemeljene. Ob upoštevanju navedenega je dokazna ocena tožene stranke glede tožnikove begosumnosti vestna, skrbna ter analitično sintetična, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - znatna nevarnost pobega prosilca - objektivni kriterij - nevarnost pobega - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Glede na to, da je bil tožnik opozorjen, da ne sme zapustiti azilnega doma, pa bi se seveda moral zavedati, da ne sme zapustiti niti Republike Slovenije. Kajti, če ne bi zapustil azilnega doma tudi ne bi mogel zapustiti Slovenije, kar pa je poskušal storiti. Na registracijskem listu je namreč opozorilo o tem, da je seznanjen, da prostorov azilnega doma ne sme zapustiti, ker bo sicer obravnavan po Zakonu o tujcih. Obvestilo je napisano v Urdu jeziku, ki je uradni jezik Pakistana. Tožnik je obvestilo podpisal, ne da bi izpostavil, da jezika ne razume.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - objektivni kriterij - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Tožnik je bil dne 24. 9. 2022 v jeziku, ki ga razume, ustrezno seznanjen s posledicami njegove zapustitve azilnega doma in da se je teh posledic tudi zavedal. Na to dodatno kaže tudi dejstvo, da je takoj, ko je bil dne 26. 9. 2022 prijet s strani policistov, podal novo namero vložitve prošnje za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca (oziroma da njegova predhodno podana prošnja ni več relevantna ter da mora podati novo), pa je to kljub temu storil. Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča tudi sicer jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku, ne glede na to, iz katerega kulturnega okolja prihaja.
ZBPP člen 43, 48, 49. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povračilo stroškov in izplačilo nagrade odvetniku - tožba v upravnem sporu - pravni interes za vložitev tožbe
ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova brezplačne pravne pomoči (43., 48. in 49. člen ZBPP), zaradi česar bi tožnik sicer lahko imel pravni interes za vložitev tožbe zoper odločitev organa brezplačne pravne pomoči o izplačilu stroškov odvetnika, vendar zgolj v primeru, če bi zatrjeval, da je nagrada za opravljene storitve odmerjena previsoko.
obnova postopka - davčni postopek - novi dokazi - nova dejstva - sprememba pravnega stališča
Zatrjevana dolgoletna praksa davčnega organa, na katero se tožnik sklicuje v predlogu za obnovo postopka, ki naj bi bila razvidna iz pojasnila DURS iz leta 2007, ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza, zaradi katerega bi bila obnova davčnega postopka lahko dopustna. Omenjena praksa namreč predstavlja po svoji vsebini materialnopravno stališče davčnega organa o pravilni razlagi in uporabi določb ZDoh-2 o davčnih olajšavah, pri katerih je eden od pogojev doseganje ali preseganje starostne meje zavezanca ali druge osebe. Zatrjevano novo dejstvo oziroma nov dokaz tako ni del relevantnega dejanskega stanja zadeve, pač pa gre za vprašanje, ali je davčni organ pravilno upošteval svoje (v pojasnilo povzeto) stališče, kar pa ne more predstavljati v predlogu zatrjevanega obnovitvenega razloga, saj gre za vprašanje materialnega prava oziroma spremenjene prakse upravnega organa pri razlagi materialnopravnih določb.
Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Za njihovo izkoriščanje je potrebno pridobiti koncesijo ter plačevati ustrezno nadomestilo, to je rudarsko koncesnino in zagotavljati in plačevati rezervirana sredstva za sanacijo.
Utemeljen je ugovor tožeče stranke, da je pravica tožene stranke do odmere sanacnine za leto 2013 zastarala. Ker je o predmetni obveznosti tožeče stranke treba stranki kot zavezancu za plačilo te dajatve izdati upravno odločbo, ki vzpostavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti, je ta obveznost tožeče stranke kot takšna sorodna drugim javnim dajatvam in davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2, kjer je je določeno, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti.