inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - izvršitev odločbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - izpodbojna tožba
Ker je po vložitvi tožbe tožnik izvršil inšpekcijski ukrep, izrečen z izpodbijano odločbo v delu, ki se je nanašal nanj in pridobil soglasje upravljalca občinske ceste za obravnavani poseg v varovalni pas lokalne ceste LC496031, je njegov pravni interes za vodenje tega upravnega spora odpadel. Tožnik si svojega dejanskega in pravnega položaja z upravnim sporom na podlagi izpodbojne tožbe ne more več izboljšati, saj je z izvršitvijo izpodbijane odločbe slednja v razmerju do tožnika prenehala učinkovati. V takšnem primeru je za uresničitev pravice do sodnega varstva zoper odločbe upravnih organov predvidena možnost vložitve ugotovitvene tožbe. Tožnik pa v predmetni tožbi ni uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ter tudi ni postavil ugotovitvenega zahtevka.
Na podlagi določenih okoliščin je sicer mogoče sklepati, da je tožnik poskušal Slovenijo samovoljno zapustiti, vendar pa so podane tudi take okoliščine, ki ne kažejo na tak tožnikov namen in ne potrjujejo tožnikove begosumnosti v tolikšni meri, da bi bilo možno sklepati na obstoj znatne begosumnosti.
inšpekcijski postopek - opravljanje dela - delo na črno - opravljanje dela na črno - odločba o prepovedi dela na črno - kratkotrajno delo
Ni mogoče slediti tožnikovi navedbi, da sporni prevoz ni bil komercialne narave, in ne njegovemu sklicevanju na šele naknadno predloženo najemno pogodbo, s katero tožnik v ostalem spreminja prvotno podano izjavo, ne da bi navedel kakršnekoli razloge za to. Da za predmetni prevoz tožnik ni izstavil računa, pa samo po sebi nekomercialne narave prevoza ne dokazuje.
ZDoh-2 člen 48, 48/3, 59, 59/1. ZSDP-1 člen 50, 50/7. ZDR-1 člen 67.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčna osnova - normirani odhodki - starševski dopust - skrajšan delovni čas - polni delovni čas - starševstvo - obvezno zavarovanje
V obravnavani zadevi davčni organ in toženka ne upoštevata, da je v tožnikovem primeru druga podlaga v tem, da koristi ugodnosti dela s skrajšanim delovnim časom iz naslova starševstva. Davčni organ in toženka pri razlagi namreč nista upoštevala, da gre pri tožniku zaradi koriščenja starševskega dopusta za specifično situacijo in nista preverjala izpolnjevanja pogoja iz 59. člena ZDoh-2 v povezavi z določbami 50. člena ZSDP-1 in 67. členom ZDR-1, kar je po presoji sodišča v tej specifični konkretni situaciji potrebno.
Po presoji sodišča sta davčni organ in toženka prezrla, da je smisel starševskega dopusta v primeru, kot je tožnikov, v tem, da se ga glede pravic iz socialnega zavarovanja izenači s tistimi delavci, ki delajo polni delovni čas, kar je po presoji sodišča treba upoštevati tudi v konkretnem primeru na davčnem področju, saj se drugače izniči takšna določba socialnega predpisa, ob tem, da davčni predpis (ZDoh-2) posebej ne izključuje takšne posledice na davčnem področju.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - normirani odhodki - samostojni podjetnik - starševski dopust - skrajšani delovni čas - napačna uporaba materialnega prava
V obravnavanem primeru je druga podlaga v tem, da tožnik koristi ugodnosti dela s skrajšanim delovnim časom iz naslova starševstva, iz zakonodajnega gradiva pa ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen „drugo podlago“ postaviti kot ključni razlog v primeru, kot je obravnavani. Davčni organ in toženka pri takšni razlagi namreč nista upoštevala, da gre pri tožniku zaradi koriščenja starševskega dopusta za specifično situacijo in nista preverjala izpolnjevanja pogoja v povezavi z določbami 50. člena ZSDP-1 in 67. členom ZDR-1, kar je po presoji sodišča v tej specifični konkretni situaciji potrebno. Davčni organ in toženka sta prezrla, da je smisel starševskega dopusta v tem, da se ga glede pravic iz socialnega zavarovanja izenači s tistimi delavci, ki delajo polni delovni čas, kar je po presoji sodišča treba upoštevati tudi v konkretnem primeru na davčnem področju, saj se drugače izniči takšna določba socialnega predpisa, ob tem, da davčni predpis (ZDoh-2) posebej ne izključuje takšne posledice na davčnem področju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - skrajšani postopek - osebni stečaj - odpust obveznosti - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - vsebinski pogoj
Kot pravilno ugotavlja organ za BPP, tožnica ne more biti upravičena do BPP, saj se v skladu s 3. členom ZBPP po posebnem zakonu, in sicer ZFPPIPP, ta del ureja posebno, tako da ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji in drugi stopnji, razen če je bil v postopku odpusta obveznosti vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Organ za BPP se pravilno sklicuje na tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP.
Tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP res uvaja izjemo pri dodelitvi BPP pri pravnem svetovanju in zastopanju v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, kadar gre za postopek odpust obveznosti, če je vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Kot pravilno navaja tožena stranka, je to mogoče le v primeru, da bi bil vložen ugovor zoper odpust obveznosti, ki pa v obravnavanem primeru ni bil vložen.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Gre za situacijo, ko je že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istima strankama in glede istega predmeta spora, ne glede na to, da je o pravici do dostopa do istega dokumenta odločeno v dveh različnih upravnih aktih, to pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje o tožbi zaradi načela ne bis in idem. O delu tožbe, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo torej ni dopustno ponovno odločati, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Tožena stranka je za oba dokumenta presodila ali bi njuno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in to ustrezno obrazložila glede na ugovore tožnice. Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so namreč predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.
Organ ni imel podlage za zaključek, da je javna korist za prevzem nepremičnine v lasti tožnice parc. št. ... k. o. Brezovica z zgrajeno cesto izkazana. Organ svoj zaključek opira na ugotovitev, ki sicer ni sporna, da je predmetna cesta evidentirana v katastru gospodarske javne infrastrukture. Vendar pa se sodišče s tožnico strinja, da navedeni cesti statusa gospodarske javne infrastrukture ni mogoče pripisati. Predmetni cesti se namreč status gospodarske javne infrastrukture pripisuje glede na njeno opredelitev kot kategorizirane javne poti. Vendar pa sodišče sodi, enako kot tožnica, da je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brezovica v delu, kolikor kategorizira predmetno pot v njenem poteku po zemljišču v lasti tožnice, neustaven. Ustavno sodišče je v številnih odločbah, v katerih je presojalo skladnost občinskih odlokov o kategorizaciji cest, ki so potekale po zemljiščih v zasebni lasti, presodilo, da so ti odloki v tem delu neustavni.
ZPre-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 4, 4/1. ZTFI člen 491, 491/1, 557, 557/1.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - nadomestilo za nadzor - delniška družba - nadzor nad poslovanjem družbe
Izpodbijana odločba se glede statusa zavezanke za plačilo nadomestila opira na prvi odstavek 4. člena ZPre-1 in ne na drugi odstavek istega zakona. Ali je imela tožeča stranka na presečni datum več kot 250 delničarjev, torej ni relevantno dejstvo, na katerem bi temeljila izpodbijana odločba. Zato so tožbeni ugovori glede domnevne uporabe letnega poročila za leto 2017, iz katerega naj bi izhajalo število delničarjev, povsem nebistveni za odločitev o tožbi. Posledično sta tudi dokazna predloga za vpogled v AJPES glede letnega poročila za leto 2017 in za zaslišanje likvidacijskega upravitelja za odločitev nepotrebna, saj z njima tožeča stranka ne dokazuje za odločitev pomembnih dejstev.
ZLV člen 4, 5, 5/1, 5/2, 68a, 70a, 74, 74/2, 97, 97/1. ZVDZ člen 56.
volilna pravica - varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - stalno prebivališče kandidata - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Ni v neskladju z Ustavo RS, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Za to pa ne more odgovarjati volilna komisija, ki tudi ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo. Pri tem je pri presoji zakonitosti kandidatne liste treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanega deleža kandidatov po spolu, od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je ta pogoj izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste niti ni mogel niti ni moral vedeti.
ZDoh-2 člen 48, 48/3, 59, 59/1. ZSDP-1 člen 50. ZDR-1 člen 67.
davek od dohodka iz dejavnosti - samostojni podjetnik posameznik - davčna osnova - starševski dopust - skrajšani delovni čas - normirani odhodki - napačna uporaba materialnega prava
Na podlagi ZSDP-1 sta podlagi za zavarovanje dve in sicer se zavarovalna podlaga deloma nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost, deloma pa na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Na podlagi 67. člena ZDR-1 ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ali predpisi o starševskem dopustu, pravico iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal poln delovni čas. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varstvo do sorazmernega dela minimalne plače. Glede na dejstvo, da ima tožnik v konkretnem primeru prispevke plačane za polno delovno obveznost je s tem tudi obseg obveznega zavarovanja po ZPIZ-2 izpolnjen in je po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj po prvem odstavku 59. člena ZDoh-2 (oz. po tretjem odstavku 48. člena ZDoh-2), da je pri tožniku v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - izrek upravne odločbe
Sklicevanje na obrazložitev regulatorne odločbe ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z izrekom oziroma dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo izrek odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloči o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme. Drugi sestavni deli odločbe, na primer obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ne postanejo pravnomočni. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je toženka, ker pri izračunu gospodarske ponovljivosti ni upoštevala tistih kriterijev, ki so določeni v 16. c) točki izreka regulatorne odločbe, kršila prvi odstavek 224. člena ZEKom-1.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 15, 15/6. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetnika - odmera stroškov - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta - odgovor na revizijo - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je v obravnavanem primeru tožnica nesporno vložila dva odgovora na dve reviziji in za oba priglasila tudi stroške, organ za BPP pa se je v izpodbijanem sklepu skliceval zgolj na revizijsko vrednost spornega predmeta, navedeno v reviziji B., d.d., ter ob tem, da iz revizije družbe A., d.d. izhaja drugačna revizijska vrednost spornega predmeta oziroma drugačna višina priglašenih stroškov s tem v zvezi, je tožničin ugovor o nasprotju med listinami v spisu in izpodbijanim sklepom utemeljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Glede na citirano določbo četrte alineje 8. člena ZBPP sodišče pritrjuje stališču organa za BPP, da za sestavo in vložitev pritožbe zoper tisti del sklepa, s katerim je izvršilno sodišče upnika kot kupca dolžnikove nepremičnine oprostilo plačila dela kupnine ter mu naložilo plačilo preostanka kupnine, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, BPP ni mogoče dodeliti.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - nepopolna vloga - dokazila k vlogi
Sodišče sodi, da bi moral tožnik, v skladu s pozivom, svojo prošnjo za dodelitev BPP ustrezno dopolniti in toženki med drugim predložiti osnutek odškodninske tožbe, saj ni moč od toženke pričakovati, da bo vpogledovala v vse zadeve tožnika in ugotavljala, kaj vse je tožnik enkrat že predložil toženki v drugih zadevah. Ker je bila tožnikova prošnja za dodelitev BPP pomanjkljiva in ker se tožnik na poziv toženke ni odzval, je toženka pravilno oprla svojo odločitev na drugi odstavek 67. člena ZUP in njegovo prošnjo zavrgla.
imenovanje notarja - ustavitev postopka začetega po uradni dolžnosti - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
Sklep o ustavitvi postopka imenovanja notarja ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, saj organ z njim ne odloči vsebinsko. Pojasnilo je, da sklep o ustavitvi postopka predstavlja odločitev procesne narave in ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidatov, temveč se nanaša zgolj na izvedbo konkretnega postopka javnega razpisa in zato ne more biti upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Glede na to po presoji Vrhovnega sodišča tožba zoper sklep, s katerim je bil postopek imenovanja notarja ustavljen, ni dopustna. Poudarilo je tudi, da se položaj ne razlikuje od ustavitve drugih, po uradni dolžnosti uvedenih postopkov, ki po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča niso upravni akt, ker se z njimi ne oblikuje in ne spreminja pravnega položaja strank v postopku.4
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Med strankama ni sporno, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev tožbe v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo BPP. Želi namreč vložiti tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena. Vendar pa citirana določba pete alineje 8. člena ZBPP izrecno določa, da v takšnem primeru BPP ni mogoče dodeliti.
Iz podatkov spisa in iz izpodbijanega sklepa sledi, da se postopek davčne izvršbe, ki je bil začet zoper tožnika, ustavi in da se razveljavijo tudi vsa opravljena dejanja v postopku izvršbe. Predmet spora v tej zadevi torej ni sklep, s katerim se davčna izvršba uvaja in izvršuje (s posegom na premičnino - osebni avto oziroma na denarna sredstva tožnika) in na katrega se nanaša pretežni del tožbenih ugovorov, temveč sklep o ustavitvi zadevne davčne izvršbe. To pa pomeni, da je odločitev za tožnika v celoti ugodna in da tožnik tudi v primeru uspeha v upravnem sporu ne more izboljšati svojega položaja.
Ker si tožeča stranka s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati pravnega položaja, nima pravnega interesa za tožbo.
ukrep občinskega inšpektorja - izvršljivost odločbe - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - neizvršljivost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, je v izvršilnem postopku kljub temu treba vsebinsko presojati, saj je nezmožnost izvršitve razlog tudi za ničnost odločbe (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). V neskladju z načelom pravne države bi bilo prisiljevati zavezance k izvršitvi obveznosti, ki je objektivno gledano ne bi bilo mogoče izvršiti.