mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel v paštu jeziku zapisano opozorilo, da azilnega doma ne sme predčasno zapustiti, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že tri dni kasneje, ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - strokovna komisija - sodna presoja - obrazložitev
Toženka tožniku ni razkrila imena in priimka ocenjevalcev njegove vloge, s tem pa mu je onemogočila preverjanje izbora strokovnjakov. Razloge za to ni navedla niti v odgovoru na tožbo, zato odločitve v tem pogledu ni mogoče preizkusiti. Sodišče namreč dopušča možnost, da za „prikritje“ podatkov o ocenjevalcih obstajajo utemeljeni razlogi. Vendar bi morala toženka v tem primeru dati ustrezno pojasnilo oz. obrazložitev, zakaj ta podatek tožniku ni dostopen. Tega pa toženka ni storila, zato izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - begosumnost - jezik postopka
Po obravnavi s strani slovenske policije dne 15. 10. 2022, kjer je prejel vse relevantne informacije o tem, da sprejemnih prostorov Azilnega doma ne sme samovoljno zapuščati, sicer se bo štelo, da je umaknil namero za podajo prošnje v paštu jeziku, ki ga je sam navedel kot svoj materni jezik, je bil tožnik v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZMZ-1 nastanjen v sprejemnih prostorih Azilnega doma in ker je takoj naslednje jutro, še preden je podal prošnjo, sprejemne prostore Azilnega doma samovoljno zapustil, mu je tožena pravilno in zakonito izrekla ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce.
ZJF člen 106i, 106i/2, 106i/2-4. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 11.
Sodišče pritrjuje tožniku, da je tožena stranka kršila 5. in 11. člen Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog s tem, ko je pri podmerilu 1.6. dodala oceno 3, čeprav so bile v razpisni dokumentaciji predvidene zgolj ocene 0, 2 in 5, pri čemer gre za takšno kršitev, ki bi, ob majhnih razlikah, lahko vplivala na končni izid javnega razpisa. Spreminjanje kriterijev ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije v nasprotju z javnim razpisom in brez predhodne najave prijaviteljem (z možnostjo ustrezne dopolnitve projekta glede na nov kriterij za ocenjevanje merila) je že samo takšna kršitev 5. člena Uredbe, s katero se je lahko vplivalo na končni izbor, zaradi česar predstavlja bistveno kršitev postopka.
Sodišče pritrjuje zaključku organa, da sta objekta A in B nedvomno konstrukcijsko in funkcionalno povezana na način, da ju je šteti za en objekt - novogradnjo. Pri tem zato ni relevantno, da imata objekt A in objekt B samostojna vhoda in samostojni stopnišči na nivoju pritličja glede na opisano konstrukcijsko in funkcionalno povezavo obeh objektov. Iz enakega razloga zato tudi zatrjevano dejstvo, da bodo v času rekonstrukcije ohranjeni pogoji za bivanje v objektu A, kar naj bi bilo po oceni tožnikov odločilno, zaključka organa ne more omajati.
Davčni organ je v obravnavani zadevi presojal tožnikov predlog za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012. Po presoji sodišča bi moral davčni organ presojati ali so v konkretnem primeru podani zakonsko določeni pogoji iz 89. člena ZDavP-2 in prvega odstavka 260. člen ZUP za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012 ali ne, česar pa ni storil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedel določb predpisov (pravne podlage) za zavrnitev tožnikovega predloga za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012. Sodišče sodi, da izpodbijana odločba ne izpolnjuje standarda obrazloženosti odločbe upravnega organa in tudi ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih elementov iz 214. člena ZUP.
ZDoh-2 člen 90, 90/3. ZDavP-2 člen 59, 59/4. ZUP člen 43.
davčni inšpekcijski nadzor - dobiček iz kapitala - lastni poslovni deleži - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - stranski udeleženec - pravna korist
V obravnavanem primeru gre za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnice glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi o pravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnice kot zavezanke za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnica ne bo imela možnosti, da se udeležuje postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračun davčnega odtegljaja.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Tožniku je brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora v postopku na prvi stopnji odobrena že s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji.
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podjetnik posameznik - izbris po uradni dolžnosti - izbrisni razlog - letno poročilo
Letno poročilo za 2019 je tožnik oddal 4. 8. 2020. Izpodbijani sklep je bil izdan 28. 7. 2020. Torej je bil izpodbijani sklep izdan na dan, ko nobeno od obeh letnih poročil še ni bilo izdano. Pravilnost izpodbijanega akta se presoja glede na dejansko stanje v času izdaje akta, ko nesporno obe poročili še nista bili oddani in je že iz tega razloga izpodbijani sklep pravilen.
informacije javnega značaja - informacijski pooblaščenec - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov - izvedba dokaza z ogledom - zapisnik o ogledu
V obravnavani zadevi je bila kršena pravica tožeče stranke, da se izjavi o ugotovitvah izvedenega ogleda „in camera“ po 11. členu ZInfP, posledično pa je tožena stranka tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 13.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
Pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2016-p2, ki se po presoji sodišča glede na primerljivost lahko uporabi tudi za postopek zoper mladoletnike, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti, odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej.
Z ustavitvijo obravnavanega postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je (njen pravni položaj) enak kot pred ustavitvijo postopka. Ker kandidatura še ne zagotavlja izbire in imenovanja in ne gre za pravico kandidata, kar se ne spremeni niti v primeru, ko je postopek preizkusa strokovne usposobljenosti končan, se postopek na zahtevo kandidata ne more nadaljevati.
Iz 5. točke izreka izpodbijane odločbe ne izhaja dolžnostno ravnanje tožnika za odpravo nepravilnosti v konkretnem primeru. Upravni organ ni ugotovil, da bi v obravnavani zadevi prišlo do kopičenja ostankov živil oziroma odpadkov, ampak je izhajal le iz možnosti obstoja takega stanja ter s tem povezanih splošnih načel in izhodišč. Ob takih okoliščinah pa tožniku po presoji sodišča ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo glede ustreznosti in sorazmernosti izrečenega ukrepa.
ZVis člen 52, 52/1, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 56, 56/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Odločbe se ne da preizkusiti, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso razvidni iz mnenja študentskega sveta, prav tako niso razvidni iz obrazložitve odločbe. Izostala je ugotovitev, ali je mnenje je o tožnikovih pedagoških sposobnostih sestavljeno v skladu s 88. in 89. členom Meril za volitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani, sprejetih na seji senata Univerze v Ljubljani z dne 25. 10. 2011, na katero ocenjevalno obdobje se nanaša, količinski in kakovostni kazalci, ki so bili podlaga za ocene tožnikovega predagoškega dela.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj - ustna obravnava v upravnem postopku - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - zapisnik o ustni obravnavi - izvedba naroka
Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave.
Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru.
Predpisana obveznost dejanskega opravljanja poklicnih nalog in osebne prisotnosti pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 5. člena ZAID) je cilj, za katerega si je zakonodajalec prizadeval. Z njim je želel uresničiti načelo odgovornosti. V zvezi z načelom neodvisnosti pa lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoje naloge (le) trajno in stalno, na enega ali več določenih načinov (tretji odstavek 5. člena ZAID).
Tako se je naslovno sodišče soočilo s pojmom stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog (tretji odstavek 5. člena ZAID). Pri tem je vzelo v obzir, da morajo biti te naloge dejansko opravljene in da mora biti pooblaščen inženir pri njih osebno prisoten (drugi odstavek 5. člena ZAID). Slednje brez dvoma terja svoj čas. S tega vidika se sodišče strinja s toženo stranko, da opravljanje nalog po dve uri na teden ne kaže na stalno in trajno opravljanje nalog z osebno prisotnostjo v smislu načela odgovornosti. Povedano drugače, dve uri na teden ne zagotavljata kakovostnega izvajanja geodetske dejavnosti brez prekinitev v daljšem obdobju (pogoj stalnosti in trajnosti), kar je namen te zakonske ureditve. Ne gre prezreti, da je obseg poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije velik; od nalog evidentiranja nepremičnin, geodetske izmere in nalog po predpisih o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetskih meritev povezanih s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbe objektov, izdelave geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelave deformacijskih analiz, vse do transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranja, obdelave, analize in interpretacije prostorskih podatkov (tretji odstavek 4. člena ZAID).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/2, 84a/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku sta v istem časovnem obdobju izdana dva upravna akta o pridržanju. Tožena stranka je sicer na glavni obravnavi pojasnila, da se pridržanje na podlagi sklepa z dne 23. 9. 2022 (dejansko) ne izvaja. Vendar pa hkraten obstoj oziroma kopičenje različnih upravnih aktov za pridržanje tožnika, pri čemer je prvi upravni spor v zvezi s sklepom z dne 23. 9. 2022 še v teku, z vidika načela pravne države, jasnosti, predvidljivosti pravne podlage za pridržanje ter možnosti za učinkovito sodno varstvo izpodbijanega akta v tem upravnem sporu ni dopusten.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - skrajšani postopek - osebni stečaj - odpust obveznosti - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - vsebinski pogoj
Kot pravilno ugotavlja organ za BPP, tožnica ne more biti upravičena do BPP, saj se v skladu s 3. členom ZBPP po posebnem zakonu, in sicer ZFPPIPP, ta del ureja posebno, tako da ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji in drugi stopnji, razen če je bil v postopku odpusta obveznosti vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Organ za BPP se pravilno sklicuje na tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP.
Tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP res uvaja izjemo pri dodelitvi BPP pri pravnem svetovanju in zastopanju v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, kadar gre za postopek odpust obveznosti, če je vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Kot pravilno navaja tožena stranka, je to mogoče le v primeru, da bi bil vložen ugovor zoper odpust obveznosti, ki pa v obravnavanem primeru ni bil vložen.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - kriterij zaokroženosti zemljišč
Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki.
Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.
Na podlagi določenih okoliščin je sicer mogoče sklepati, da je tožnik poskušal Slovenijo samovoljno zapustiti, vendar pa so podane tudi take okoliščine, ki ne kažejo na tak tožnikov namen in ne potrjujejo tožnikove begosumnosti v tolikšni meri, da bi bilo možno sklepati na obstoj znatne begosumnosti.