nepopolno dejansko stanje - carina - obračun uvoznih dajatev - pogoji za oprostitev carinskih dajatev - oprostitev plačila DDV - epidemija - naravne in druge nesreče - carinska deklaracija - zastopanje - namen uporabe
Predmetno blago je bilo skladno s Sklepom, Uredbo, Direktivo in ZDDV-1 oproščeno carinskih dajatev in DDV le ob pogoju, da je bil uvoznik tega blaga ustrezna državna organizacija, saj je zgolj takšen subjekt (poleg filantropksih oz. humanitarnih organizacij, ki so potrjene s strani pristojnih organov, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre) lahko upravičen do zadevnih oprostitev. Kot predpisuje Sklep (1. člen, prvi odstavek, točka (c)), mora biti blago uvoženo s strani državnih organizacij (vključno z državnimi organi, javnimi organi in drugimi osebami javnega prava) ali v njihovem imenu. Glede na to, da ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, da bi bila tožnik ali A. takšni državni organizaciji, temveč je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim carinskim organom nesporno, da je bil upravičenec do oprostitve Zavod, ki je, kot je to splošno znano, ustanovljen s strani Vlade RS, tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja vprašanje, komu se ob ugotovljeni nenamenski rabi sploh sme naložiti dajatve. V postopku pred carinskima organoma prav tako tudi ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, ali je bilo predmetno blago morebiti uvoženo v imenu Zavoda (kot to možnost alternativno določa Sklep) in, če ja, kakšne so posledice tega z vidika določitve, kdo je carinski dolžnik, ter z vidika carinskega zastopanja.
Davčni organ je v obravnavani zadevi presojal tožnikov predlog za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012. Po presoji sodišča bi moral davčni organ presojati ali so v konkretnem primeru podani zakonsko določeni pogoji iz 89. člena ZDavP-2 in prvega odstavka 260. člen ZUP za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012 ali ne, česar pa ni storil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedel določb predpisov (pravne podlage) za zavrnitev tožnikovega predloga za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012. Sodišče sodi, da izpodbijana odločba ne izpolnjuje standarda obrazloženosti odločbe upravnega organa in tudi ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih elementov iz 214. člena ZUP.
GZ člen 37, 38, 38/2. ZUP člen 142, 229. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravnomočno končan postopek - pravni interes - zavrženje tožbe
Določbo, da lahko oseba vstop v postopek zahteva „kadarkoli“, (pa) je po mnenju sodišča treba razlagati v skladu z določbami ZUP, ki po izdaji prvostopenjske odločbe za morebitnega stranskega udeleženca predpisujejo drugačen način vstopa v postopek, in sicer prek zahteve za vročitev odločbe in možnosti za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 229. člena ZUP)1. Z zahtevo po 142. členu ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe.
Glede na pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi morebitna ugodilna sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnici udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, na pravni položaj tožnice ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je (namreč) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
ZDen člen 26, 44, 44/1, 67, 67/3. ZUP člen 214, 214/1.
denacionalizacija - skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - odgovornost skrbnika denacionaliziranega premoženja - vrednotenje podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
Z odločbo, na katero se sklicuje upravni organ v izpodbijani odločbi, C. C., ni bil postavljen skrbnik za poseben primer, zato bi moral organ o postavitvi skrbnika odločiti z izpodbijano odločbo. Ker tega zaradi zmotne ugotovitve, da je o tem že pravnomočno odločeno, ni storil in ker zato tudi ni vsebinsko presojal tožničinih navedb v zvezi s postavitvijo skrbnika za poseben primer, je odločitev o vrnitvi premoženja pokojnemu C. C. zaradi kršitve 67. člena ZDen že iz tega razloga nezakonita.
Upravičenec ima v primeru, ko se nepremičnina vrne v naravi, pravico zahtevati odškodnino do polne vrednosti, to je do vrednosti premoženja v stanju ob podržavljenju, ki se izračuna ob upoštevanju pravila iz prvega odstavka 44. člena ZDen. Odškodnina, ki se prizna upravičencu, če se vrne nepremičnina, na kateri je le še porušen objekt, ne sme preseči te vrednosti. Povedano drugače, upravičenec, ki se mu v naravi vrne nepremičnina, na kateri je porušen objekt, ne more dobiti več, kot če bi namesto vračila nepremičnine v naravi zahteval odškodnino. V ZDen tako ni podlage za priznanje dodatne odškodnine zaradi stroškov odstranitve ruševin in obnove objekta.
mednarodna zaščita - odvzem prostosti - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so bile posledice zapustitve azilnega doma tožniku povedane v urdu jeziku, ki je njegov materni jezik in da je s tem, ko je zapustil sprejemne prostore azilnega doma in se namenil v Italijo, podana okoliščina iz 2. alineje 84.a člena ZMZ-1, ki kaže na nevarnost pobega.
ZJF člen 106i, 106i/2, 106i/2-4. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 5, 11.
Sodišče pritrjuje tožniku, da je tožena stranka kršila 5. in 11. člen Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog s tem, ko je pri podmerilu 1.6. dodala oceno 3, čeprav so bile v razpisni dokumentaciji predvidene zgolj ocene 0, 2 in 5, pri čemer gre za takšno kršitev, ki bi, ob majhnih razlikah, lahko vplivala na končni izid javnega razpisa. Spreminjanje kriterijev ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije v nasprotju z javnim razpisom in brez predhodne najave prijaviteljem (z možnostjo ustrezne dopolnitve projekta glede na nov kriterij za ocenjevanje merila) je že samo takšna kršitev 5. člena Uredbe, s katero se je lahko vplivalo na končni izbor, zaradi česar predstavlja bistveno kršitev postopka.
informacije javnega značaja - informacijski pooblaščenec - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov - izvedba dokaza z ogledom - zapisnik o ogledu
V obravnavani zadevi je bila kršena pravica tožeče stranke, da se izjavi o ugotovitvah izvedenega ogleda „in camera“ po 11. členu ZInfP, posledično pa je tožena stranka tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/2, 84a/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - nevarnost pobega - pridržanje za namen predaje - začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka
Tožniku sta v istem časovnem obdobju izdana dva upravna akta o pridržanju. Tožena stranka je sicer na glavni obravnavi pojasnila, da se pridržanje na podlagi sklepa z dne 23. 9. 2022 (dejansko) ne izvaja. Vendar pa hkraten obstoj oziroma kopičenje različnih upravnih aktov za pridržanje tožnika, pri čemer je prvi upravni spor v zvezi s sklepom z dne 23. 9. 2022 še v teku, z vidika načela pravne države, jasnosti, predvidljivosti pravne podlage za pridržanje ter možnosti za učinkovito sodno varstvo izpodbijanega akta v tem upravnem sporu ni dopusten.
Predpisana obveznost dejanskega opravljanja poklicnih nalog in osebne prisotnosti pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 5. člena ZAID) je cilj, za katerega si je zakonodajalec prizadeval. Z njim je želel uresničiti načelo odgovornosti. V zvezi z načelom neodvisnosti pa lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoje naloge (le) trajno in stalno, na enega ali več določenih načinov (tretji odstavek 5. člena ZAID).
Tako se je naslovno sodišče soočilo s pojmom stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog (tretji odstavek 5. člena ZAID). Pri tem je vzelo v obzir, da morajo biti te naloge dejansko opravljene in da mora biti pooblaščen inženir pri njih osebno prisoten (drugi odstavek 5. člena ZAID). Slednje brez dvoma terja svoj čas. S tega vidika se sodišče strinja s toženo stranko, da opravljanje nalog po dve uri na teden ne kaže na stalno in trajno opravljanje nalog z osebno prisotnostjo v smislu načela odgovornosti. Povedano drugače, dve uri na teden ne zagotavljata kakovostnega izvajanja geodetske dejavnosti brez prekinitev v daljšem obdobju (pogoj stalnosti in trajnosti), kar je namen te zakonske ureditve. Ne gre prezreti, da je obseg poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije velik; od nalog evidentiranja nepremičnin, geodetske izmere in nalog po predpisih o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetskih meritev povezanih s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbe objektov, izdelave geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelave deformacijskih analiz, vse do transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranja, obdelave, analize in interpretacije prostorskih podatkov (tretji odstavek 4. člena ZAID).
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj - ustna obravnava v upravnem postopku - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - zapisnik o ustni obravnavi - izvedba naroka
Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave.
Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru.
ZVis člen 52, 52/1, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 56, 56/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Odločbe se ne da preizkusiti, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso razvidni iz mnenja študentskega sveta, prav tako niso razvidni iz obrazložitve odločbe. Izostala je ugotovitev, ali je mnenje je o tožnikovih pedagoških sposobnostih sestavljeno v skladu s 88. in 89. členom Meril za volitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani, sprejetih na seji senata Univerze v Ljubljani z dne 25. 10. 2011, na katero ocenjevalno obdobje se nanaša, količinski in kakovostni kazalci, ki so bili podlaga za ocene tožnikovega predagoškega dela.
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podjetnik posameznik - izbris po uradni dolžnosti - izbrisni razlog - letno poročilo
Letno poročilo za 2019 je tožnik oddal 4. 8. 2020. Izpodbijani sklep je bil izdan 28. 7. 2020. Torej je bil izpodbijani sklep izdan na dan, ko nobeno od obeh letnih poročil še ni bilo izdano. Pravilnost izpodbijanega akta se presoja glede na dejansko stanje v času izdaje akta, ko nesporno obe poročili še nista bili oddani in je že iz tega razloga izpodbijani sklep pravilen.
ZDoh-2 člen 90, 90/3. ZDavP-2 člen 59, 59/4. ZUP člen 43.
davčni inšpekcijski nadzor - dobiček iz kapitala - lastni poslovni deleži - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - stranski udeleženec - pravna korist
V obravnavanem primeru gre za odmero davka, ki se po določbah ZDoh-2 ne všteva v letno davčno osnovo in se šteje za dokončen davek. To pa pomeni, da pravna korist tožnice glede obračuna in plačila davka, ki se nalaga družbi A. kot plačniku, ni zgolj posredna, saj se s tem, ker gre za dokončen davek, odloča tudi o pravnem temelju in o višini dohodninske obveznosti tožnice kot zavezanke za dohodnino. To pa obenem pomeni, da tožnica ne bo imela možnosti, da se udeležuje postopka odmere dohodnine ne v tem in tudi ne v drugem postopku, saj v ZDavP-2 ni predviden poseben postopek, v katerem bi bilo mogoče uveljavljati ugovore, ki se nanašajo na obračun davčnega odtegljaja.
Iz 5. točke izreka izpodbijane odločbe ne izhaja dolžnostno ravnanje tožnika za odpravo nepravilnosti v konkretnem primeru. Upravni organ ni ugotovil, da bi v obravnavani zadevi prišlo do kopičenja ostankov živil oziroma odpadkov, ampak je izhajal le iz možnosti obstoja takega stanja ter s tem povezanih splošnih načel in izhodišč. Ob takih okoliščinah pa tožniku po presoji sodišča ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo glede ustreznosti in sorazmernosti izrečenega ukrepa.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 13.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
Pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2016-p2, ki se po presoji sodišča glede na primerljivost lahko uporabi tudi za postopek zoper mladoletnike, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti, odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - sklep o priporu - pritožba zoper sklep o priporu
Tožniku je brezplačna pravna pomoč za pravna sredstva v zvezi s sklepi o podaljšanju pripora v postopku na prvi stopnji odobrena že s tem, ko mu je dodeljena za svetovanje in zastopanje na prvi stopnji.
Z ustavitvijo obravnavanega postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je (njen pravni položaj) enak kot pred ustavitvijo postopka. Ker kandidatura še ne zagotavlja izbire in imenovanja in ne gre za pravico kandidata, kar se ne spremeni niti v primeru, ko je postopek preizkusa strokovne usposobljenosti končan, se postopek na zahtevo kandidata ne more nadaljevati.
Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker ta sklep predstavlja odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Okoliščina, da je po izdaji tega sklepa prišlo do prodaje zadevnih nepremičnin v stečajnem postopku in s tem do spremembe lastnika oziroma razlastitvenega zavezanca, ni pravno relevantna, saj uvedba stečaja in oblikovanje stečajne mase, katere del so tudi nepremičnine, ki so predmet razlastitve, ne izključuje njene dopustnosti.
ZDoh-2 člen 48, 48/3, 59, 59/1. ZSDP-1 člen 50. ZDR-1 člen 67.
davek od dohodka iz dejavnosti - samostojni podjetnik posameznik - davčna osnova - starševski dopust - skrajšani delovni čas - normirani odhodki - napačna uporaba materialnega prava
Na podlagi ZSDP-1 sta podlagi za zavarovanje dve in sicer se zavarovalna podlaga deloma nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost, deloma pa na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Na podlagi 67. člena ZDR-1 ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju, ali predpisi o starševskem dopustu, pravico iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal poln delovni čas. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varstvo do sorazmernega dela minimalne plače. Glede na dejstvo, da ima tožnik v konkretnem primeru prispevke plačane za polno delovno obveznost je s tem tudi obseg obveznega zavarovanja po ZPIZ-2 izpolnjen in je po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj po prvem odstavku 59. člena ZDoh-2 (oz. po tretjem odstavku 48. člena ZDoh-2), da je pri tožniku v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.
ZLV člen 4, 5, 5/1, 5/2, 68a, 70a, 74, 74/2, 97, 97/1. ZVDZ člen 56.
volilna pravica - varstvo volilne pravice - lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - stalno prebivališče kandidata - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Ni v neskladju z Ustavo RS, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Za to pa ne more odgovarjati volilna komisija, ki tudi ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo. Pri tem je pri presoji zakonitosti kandidatne liste treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanega deleža kandidatov po spolu, od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je ta pogoj izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste niti ni mogel niti ni moral vedeti.