lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - formalna pomanjkljivost - ugovor - rok za vložitev ugovora
Ugovor, ki je zoper odločitev o potrditvi liste kandidatov vložen, še preden je bila izdana odločitev o tem, ni dopusten. Drugačna razlaga bi izvotlila pomen roka, ki je določen za vložitev ugovora po 96. členu ZLV.
volitve - lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Pritožnikova pritožba ostaja na povsem posplošeni, pavšalni ravni. Pritožnik ne pove, v čem konkretno naj bi bili razlogi izpodbijane odločbe nepravilni ali bistveno pomanjkljivi, v čem konkretno naj bi bilo v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in zakaj nepravilno uporabljeno materialno pravo. Zgolj tako pavšalne, posplošene navedbe pa podlage za ugoditev pritožbi ne morejo dajati.
ZLV člen 96, 96a, 97, 97/1. ZVDZ člen 56, 105, 105/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - kandidat za člana sveta krajevne skupnosti - pritožba zoper odločbo volilne komisije o zavrnitvi kandidature oziroma liste kandidatov - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi kandidature vloži vsak kandidat ali predstavnik kandidature, ne pa politična stranka.
Ko gre za vprašanje, ali so kandidacijski postopki tekli v skladu s pravili stranke in ali so vložene kandidature (le) formalno pomanjkljive (ker pravilnost teka teh postopkov ob vložitvi list kandidatov ni izkazana), mora občinska volilna komisija postopati v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZLV in zahtevati od predlagatelja ustrezna pojasnila in odpravo pomanjkljivosti. Če se namreč ugotovi, da njihova odprava ne zahteva izvedbe novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku, gre za pomanjkljivosti, ki so formalne narave, in jih je mogoče odpraviti.
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - vsebinska napaka - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Sodišče sodi, da nepredložitev liste kandidatov za volitve v volilni enoti (pač pa zgolj predložitev soglasij kandidatov in podpor volivcev) ni administrativna, pač pa vsebinska napaka. Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. Vložitev liste kandidatov je volilno opravilo, saj brez vložitve liste kandidatov ni mogoče kandidirati na volitvah, hkrati pa je pravilno in pravočasno vložena lista kandidatov prvi pogoj za presojo zakonitosti kandidature.
ZBPP člen 32, 32/2, 33, 33/1, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 67, 140.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč, če ti podatki v prošnji manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo. Kaj v tem pogledu pomenijo podatki o zadevi, iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar je mogoče o tem sklepati že glede na obseg podatkov, ki jih kot obvezne formalne sestavine predpisujeta oba relevantna zakona (ZUP in ZBPP): gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge nikakor ni mogoče obravnavati.
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - vsebinska pomanjkljivost - zastopanost kandidatov po spolu - stalno prebivališče
Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. V obravnavanem primeru je bila na listo kandidatov v drugi volilni enoti uvrščena kandidatka, ki v tej volilni enoti nima stalnega bivališča in ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko kandidirala v tej volilni enoti. Tako napako pa bi bilo mogoče odpraviti le tako, da bi se ponovil celoten postopek kandidiranja kandidatov v tej volilni enoti.
lokalne volitve - lista kandidatov - potrditev kandidatur - varstvo volilne pravice - določanje kandidatov - zavrnitev kandidature - stalno prebivališče - delna zavrnitev liste kandidatov - volilna pravica - materialni pogoj - formalni pogoj - lista kandidatov za člane občinskega sveta
Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je treba navedeni zakonski pogoj iz 68.a člena ZLV pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialni pogoj, tako da je tudi v primeru, ko gre za neizpolnitev pogoja iz 68.a člena ZLV, volilna komisija dolžna v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ3 listo kandidatov zavrniti. Po navedeni določbi namreč volilna komisija, če ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu z zakonom, le to zavrne.
Ker v obravnavanem primeru predpisani zakonski pogoj iz 68.a člena ZLV pri kandidatu na 1. mestu liste kandidatov, C. C., nesporno ni bil izpolnjen, se sodišče strinja s toženko, da ne gre za formalno pomanjkljivost, temveč gre za neizpolnitev materialnega oziroma zakonskega pogoja, na podlagi kogentne zakonske določbe 68.a člena ZLV, ki pa v konkretnem primeru glede kandidata na 1. mestu liste ni bil izpolnjen, kar med strankama niti ni sporno, zato je izpodbijana odločitev toženke po presoji sodišča pravilna in zakonita.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Za uporabo povprečenja po 120. členu ZDoh-2 morata biti izpolnjena dva pogoja: da davčni zavezanec prejme dohodek iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let in da ta dohodek prejme na podlagi sodne odločbe.
lokalne volitve - varstvo volilne pravice - lista kandidatov - vsebinska pomanjkljivost - potrjevanje kandidatnih list - načelo enakopravnosti
Drugi odstavek 56. člena ZVDZ se nanaša na odpravo formalnih pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinskih nepravilnosti predlagane liste kandidatov.
Lista kandidatov je bila nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti.
Pogoje iz 70.a člena ZLV je treba šteti kot materialne pogoje pri presoji zakonitosti liste kandidatov. V primeru neizpolnitve navedenih pogojev je zato dolžna volilna komisija v skladu z določbo 70.a. člen ZLV in prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito. Zato ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, saj že odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
Potrebnost izdaje začasne odredbe v obravnavani zadevi je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine pa pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je bil tožnik pred tem, ko ga je prijela policija, ko je bil v taksiju na poti proti Italiji, obveščen o posledicah v primeru, če bo pred odločitvijo o njegovi prošnji poskusil zapustiti Slovenijo, bi lahko zadoščala za to, da je izpolnjen pogoj begosumnosti iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pod pogojem, če bi tožena stanka tudi pravilno ugotovila, da je tožnik dne 14. 10. 2022 poskušal Republiko Slovenijo ''samovoljno'' zapustiti. Tožena stranka ni izkazala, da je šlo za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve, kajti samovoljnost zahteva predhodno ustrezno informiranost in dokumentiranost informiranosti prosilca o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, da bi se na tej podlagi prosilcu lahko odvzela prostost.
V okvir preizkusa sorazmernosti oziroma nujnosti odvzema prostosti spada tudi ocena, ali bi bilo mogoče z milejšim ukrepov posega v pravice tožnika, kot je odvzem prostosti, doseči legitimen cilj, ki bi v enaki meri zadovoljil splošni interes in varstvo pravic drugih. To pa ni možno, če zakonodajalec ne uredi alternativnih posegov v pravico do prepovedi odvzema prostosti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - jezik postopka - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - začasna odredba
Dejstvi, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in hitrost postopka na policijski postaji kažeta, da ob prvi obravnavi pred organi v Sloveniji, tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z navodilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje. Tožnik je tudi prepričljivo opisal dogajanje v azilnem domu, da ga o posledici, ki ga bo doletela, kolikor ga bo zapustil, tudi tam ni nihče obvestil.
Ker ni izkazano, da je bil tožnik pred samovoljno zapustitvijo azilnega doma v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja, to predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 5. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa je toženka tudi nepravilno, uporabila določbo 2. alineje prvega odstavka 84.a člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilca za azil - begosumnost - jezik postopka
Po obravnavi s strani slovenske policije dne 15. 10. 2022, kjer je prejel vse relevantne informacije o tem, da sprejemnih prostorov Azilnega doma ne sme samovoljno zapuščati, sicer se bo štelo, da je umaknil namero za podajo prošnje v paštu jeziku, ki ga je sam navedel kot svoj materni jezik, je bil tožnik v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZMZ-1 nastanjen v sprejemnih prostorih Azilnega doma in ker je takoj naslednje jutro, še preden je podal prošnjo, sprejemne prostore Azilnega doma samovoljno zapustil, mu je tožena pravilno in zakonito izrekla ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce.
GZ člen 37, 38, 38/2. ZUP člen 142, 229. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravnomočno končan postopek - pravni interes - zavrženje tožbe
Določbo, da lahko oseba vstop v postopek zahteva „kadarkoli“, (pa) je po mnenju sodišča treba razlagati v skladu z določbami ZUP, ki po izdaji prvostopenjske odločbe za morebitnega stranskega udeleženca predpisujejo drugačen način vstopa v postopek, in sicer prek zahteve za vročitev odločbe in možnosti za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 229. člena ZUP)1. Z zahtevo po 142. členu ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe.
Glede na pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi morebitna ugodilna sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnici udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, na pravni položaj tožnice ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je (namreč) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
mednarodna zaščita - odvzem prostosti - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so bile posledice zapustitve azilnega doma tožniku povedane v urdu jeziku, ki je njegov materni jezik in da je s tem, ko je zapustil sprejemne prostore azilnega doma in se namenil v Italijo, podana okoliščina iz 2. alineje 84.a člena ZMZ-1, ki kaže na nevarnost pobega.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
To, da se je tožnik nedvomno zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma kaže dejstvo, da je dne 13. 10. 2022, ko je bil prijet izven Azilnega doma v Novi Gorici, ponovno policistom izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar očitno kaže na to, da se je nedvomno zavedal, da je s samovoljno zapustitvijo sprejemnih prostorov Azilnega doma izgubil status prosilca, pa je kljub temu to storil.
Kljub temu, da slovenski zakonodajalec v nacionalno zakonodajo še ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, to glede na stališče Vrhovnega sodišča RS ni ovira za presojo, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce oziroma za presojo nesorazmernosti tega ukrepa.
Pravilen je sklep tožene stranke, da so z opisanim ravnanjem in izjavami tožnika individualno izkazane okoliščine, ki pretehtajo v prid realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom pridržanja na območje oziroma prostore Azilnega doma, ki za razliko od pridržanja v Centru za tujce ne preprečuje nenadzorovanih odhodov iz tega območja in nadalje iz Slovenije, če mu izpodbijani strožji ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce ne bi bil izrečen, saj je nevarnost pobega glede na ugotovljene osebne individualne okoliščine tožnika tako velika, da jo je mogoče odvrniti le z izrečenim najstrožjim ukrepom.
nepopolno dejansko stanje - carina - obračun uvoznih dajatev - pogoji za oprostitev carinskih dajatev - oprostitev plačila DDV - epidemija - naravne in druge nesreče - carinska deklaracija - zastopanje - namen uporabe
Predmetno blago je bilo skladno s Sklepom, Uredbo, Direktivo in ZDDV-1 oproščeno carinskih dajatev in DDV le ob pogoju, da je bil uvoznik tega blaga ustrezna državna organizacija, saj je zgolj takšen subjekt (poleg filantropksih oz. humanitarnih organizacij, ki so potrjene s strani pristojnih organov, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre) lahko upravičen do zadevnih oprostitev. Kot predpisuje Sklep (1. člen, prvi odstavek, točka (c)), mora biti blago uvoženo s strani državnih organizacij (vključno z državnimi organi, javnimi organi in drugimi osebami javnega prava) ali v njihovem imenu. Glede na to, da ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, da bi bila tožnik ali A. takšni državni organizaciji, temveč je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim carinskim organom nesporno, da je bil upravičenec do oprostitve Zavod, ki je, kot je to splošno znano, ustanovljen s strani Vlade RS, tožnik po presoji sodišča utemeljeno izpostavlja vprašanje, komu se ob ugotovljeni nenamenski rabi sploh sme naložiti dajatve. V postopku pred carinskima organoma prav tako tudi ni bilo predmet ugotovitvenega postopka, ali je bilo predmetno blago morebiti uvoženo v imenu Zavoda (kot to možnost alternativno določa Sklep) in, če ja, kakšne so posledice tega z vidika določitve, kdo je carinski dolžnik, ter z vidika carinskega zastopanja.
Sodišče pritrjuje zaključku organa, da sta objekta A in B nedvomno konstrukcijsko in funkcionalno povezana na način, da ju je šteti za en objekt - novogradnjo. Pri tem zato ni relevantno, da imata objekt A in objekt B samostojna vhoda in samostojni stopnišči na nivoju pritličja glede na opisano konstrukcijsko in funkcionalno povezavo obeh objektov. Iz enakega razloga zato tudi zatrjevano dejstvo, da bodo v času rekonstrukcije ohranjeni pogoji za bivanje v objektu A, kar naj bi bilo po oceni tožnikov odločilno, zaključka organa ne more omajati.
Davčni organ je v obravnavani zadevi presojal tožnikov predlog za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012. Po presoji sodišča bi moral davčni organ presojati ali so v konkretnem primeru podani zakonsko določeni pogoji iz 89. člena ZDavP-2 in prvega odstavka 260. člen ZUP za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012 ali ne, česar pa ni storil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedel določb predpisov (pravne podlage) za zavrnitev tožnikovega predloga za obnovo postopka odmere dohodnine za leto 2012. Sodišče sodi, da izpodbijana odločba ne izpolnjuje standarda obrazloženosti odločbe upravnega organa in tudi ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih elementov iz 214. člena ZUP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel v paštu jeziku zapisano opozorilo, da azilnega doma ne sme predčasno zapustiti, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že tri dni kasneje, ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.