volitve - lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Pritožnikova pritožba ostaja na povsem posplošeni, pavšalni ravni. Pritožnik ne pove, v čem konkretno naj bi bili razlogi izpodbijane odločbe nepravilni ali bistveno pomanjkljivi, v čem konkretno naj bi bilo v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in zakaj nepravilno uporabljeno materialno pravo. Zgolj tako pavšalne, posplošene navedbe pa podlage za ugoditev pritožbi ne morejo dajati.
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - formalna pomanjkljivost - ugovor - rok za vložitev ugovora
Ugovor, ki je zoper odločitev o potrditvi liste kandidatov vložen, še preden je bila izdana odločitev o tem, ni dopusten. Drugačna razlaga bi izvotlila pomen roka, ki je določen za vložitev ugovora po 96. členu ZLV.
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - vsebinska napaka - pritožba zoper odločbo občinske volilne komisije
Sodišče sodi, da nepredložitev liste kandidatov za volitve v volilni enoti (pač pa zgolj predložitev soglasij kandidatov in podpor volivcev) ni administrativna, pač pa vsebinska napaka. Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. Vložitev liste kandidatov je volilno opravilo, saj brez vložitve liste kandidatov ni mogoče kandidirati na volitvah, hkrati pa je pravilno in pravočasno vložena lista kandidatov prvi pogoj za presojo zakonitosti kandidature.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/2, 8/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Okoliščina, da je bil tožnik pred tem, ko ga je prijela policija, ko je bil v taksiju na poti proti Italiji, obveščen o posledicah v primeru, če bo pred odločitvijo o njegovi prošnji poskusil zapustiti Slovenijo, bi lahko zadoščala za to, da je izpolnjen pogoj begosumnosti iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pod pogojem, če bi tožena stanka tudi pravilno ugotovila, da je tožnik dne 14. 10. 2022 poskušal Republiko Slovenijo ''samovoljno'' zapustiti. Tožena stranka ni izkazala, da je šlo za „samovoljno“ zapustitev oziroma za poskus zapustitve, kajti samovoljnost zahteva predhodno ustrezno informiranost in dokumentiranost informiranosti prosilca o posledicah samovoljne zapustitve Azilnega doma, da bi se na tej podlagi prosilcu lahko odvzela prostost.
V okvir preizkusa sorazmernosti oziroma nujnosti odvzema prostosti spada tudi ocena, ali bi bilo mogoče z milejšim ukrepov posega v pravice tožnika, kot je odvzem prostosti, doseči legitimen cilj, ki bi v enaki meri zadovoljil splošni interes in varstvo pravic drugih. To pa ni možno, če zakonodajalec ne uredi alternativnih posegov v pravico do prepovedi odvzema prostosti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito. Zato ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, saj že odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
Potrebnost izdaje začasne odredbe v obravnavani zadevi je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine pa pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja
lokalne volitve - lista kandidatov - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev liste kandidatov - vsebinska pomanjkljivost - zastopanost kandidatov po spolu - stalno prebivališče
Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil, vsebinske pomanjkljivosti. V obravnavanem primeru je bila na listo kandidatov v drugi volilni enoti uvrščena kandidatka, ki v tej volilni enoti nima stalnega bivališča in ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko kandidirala v tej volilni enoti. Tako napako pa bi bilo mogoče odpraviti le tako, da bi se ponovil celoten postopek kandidiranja kandidatov v tej volilni enoti.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
To, da se je tožnik nedvomno zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma kaže dejstvo, da je dne 13. 10. 2022, ko je bil prijet izven Azilnega doma v Novi Gorici, ponovno policistom izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, kar očitno kaže na to, da se je nedvomno zavedal, da je s samovoljno zapustitvijo sprejemnih prostorov Azilnega doma izgubil status prosilca, pa je kljub temu to storil.
Kljub temu, da slovenski zakonodajalec v nacionalno zakonodajo še ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, to glede na stališče Vrhovnega sodišča RS ni ovira za presojo, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce oziroma za presojo nesorazmernosti tega ukrepa.
Pravilen je sklep tožene stranke, da so z opisanim ravnanjem in izjavami tožnika individualno izkazane okoliščine, ki pretehtajo v prid realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom pridržanja na območje oziroma prostore Azilnega doma, ki za razliko od pridržanja v Centru za tujce ne preprečuje nenadzorovanih odhodov iz tega območja in nadalje iz Slovenije, če mu izpodbijani strožji ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce ne bi bil izrečen, saj je nevarnost pobega glede na ugotovljene osebne individualne okoliščine tožnika tako velika, da jo je mogoče odvrniti le z izrečenim najstrožjim ukrepom.
GZ člen 37, 38, 38/2. ZUP člen 142, 229. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - vstop v postopek - pravnomočno končan postopek - pravni interes - zavrženje tožbe
Določbo, da lahko oseba vstop v postopek zahteva „kadarkoli“, (pa) je po mnenju sodišča treba razlagati v skladu z določbami ZUP, ki po izdaji prvostopenjske odločbe za morebitnega stranskega udeleženca predpisujejo drugačen način vstopa v postopek, in sicer prek zahteve za vročitev odločbe in možnosti za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 229. člena ZUP)1. Z zahtevo po 142. členu ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe.
Glede na pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi morebitna ugodilna sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnici udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, na pravni položaj tožnice ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je (namreč) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave).
pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev - mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se je tožnik s svojimi ravnanji in izjavami izkazal za očitno begosumnega in da je očitno želel zapustiti Slovenijo in oditi v Italijo kot ciljno državo. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je podpisal registracijski list, ki je javna listina, v postopku pa je bil vseskozi prisoten tolmač za paštu jezik, ki je tožnikov materni jezik. Tožena stranka je pravilno sklepala, da glede na to, da je že zapustil sprejemne prostore azilnega doma vedoč, da jih ne sme, in da je njegova ciljna država Italija, bo slednje poskušal ponovno storiti, s čimer bo onemogočil ugotoviti določena dejstva, na katerih temelji njegova prošnja za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel v paštu jeziku zapisano opozorilo, da azilnega doma ne sme predčasno zapustiti, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že tri dni kasneje, ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
mednarodna zaščita - odvzem prostosti - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - ugotavljanje dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so bile posledice zapustitve azilnega doma tožniku povedane v urdu jeziku, ki je njegov materni jezik in da je s tem, ko je zapustil sprejemne prostore azilnega doma in se namenil v Italijo, podana okoliščina iz 2. alineje 84.a člena ZMZ-1, ki kaže na nevarnost pobega.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj - ustna obravnava v upravnem postopku - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - zapisnik o ustni obravnavi - izvedba naroka
Zgolj pavšalna navedba v zapisniku, da sta investitor in pooblaščenec navzočim dodatno obrazložila predvideno gradnjo ter podala odgovore na vprašanja strank, po oceni sodišča ne zadošča, saj iz takšnega zapisa ni razviden dejanski potek ustne obravnave.
Zakon ne predvideva možnosti, da bi se v eni zadevi razpisovala dva ločena naroka za stranke, kot je bilo v obravnavanem primeru.
ZVis člen 52, 52/1, 55, 55/1, 55/7, 55/8, 56, 56/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Odločbe se ne da preizkusiti, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso razvidni iz mnenja študentskega sveta, prav tako niso razvidni iz obrazložitve odločbe. Izostala je ugotovitev, ali je mnenje je o tožnikovih pedagoških sposobnostih sestavljeno v skladu s 88. in 89. členom Meril za volitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani, sprejetih na seji senata Univerze v Ljubljani z dne 25. 10. 2011, na katero ocenjevalno obdobje se nanaša, količinski in kakovostni kazalci, ki so bili podlaga za ocene tožnikovega predagoškega dela.
Predpisana obveznost dejanskega opravljanja poklicnih nalog in osebne prisotnosti pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 5. člena ZAID) je cilj, za katerega si je zakonodajalec prizadeval. Z njim je želel uresničiti načelo odgovornosti. V zvezi z načelom neodvisnosti pa lahko pooblaščeni inženirji opravljajo svoje naloge (le) trajno in stalno, na enega ali več določenih načinov (tretji odstavek 5. člena ZAID).
Tako se je naslovno sodišče soočilo s pojmom stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog (tretji odstavek 5. člena ZAID). Pri tem je vzelo v obzir, da morajo biti te naloge dejansko opravljene in da mora biti pooblaščen inženir pri njih osebno prisoten (drugi odstavek 5. člena ZAID). Slednje brez dvoma terja svoj čas. S tega vidika se sodišče strinja s toženo stranko, da opravljanje nalog po dve uri na teden ne kaže na stalno in trajno opravljanje nalog z osebno prisotnostjo v smislu načela odgovornosti. Povedano drugače, dve uri na teden ne zagotavljata kakovostnega izvajanja geodetske dejavnosti brez prekinitev v daljšem obdobju (pogoj stalnosti in trajnosti), kar je namen te zakonske ureditve. Ne gre prezreti, da je obseg poklicnih nalog pooblaščenega inženirja s področja geodezije velik; od nalog evidentiranja nepremičnin, geodetske izmere in nalog po predpisih o državnem geodetskem referenčnem sistemu, geodetskih meritev povezanih s projektiranjem, gradnjo in uporabo objektov, zakoličbe objektov, izdelave geodetskih načrtov, kontrolnih opazovanj in izdelave deformacijskih analiz, vse do transformacije podatkov med različnimi državnimi koordinatnimi sistemi in kartiranja, obdelave, analize in interpretacije prostorskih podatkov (tretji odstavek 4. člena ZAID).
informacije javnega značaja - informacijski pooblaščenec - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov - izvedba dokaza z ogledom - zapisnik o ogledu
V obravnavani zadevi je bila kršena pravica tožeče stranke, da se izjavi o ugotovitvah izvedenega ogleda „in camera“ po 11. členu ZInfP, posledično pa je tožena stranka tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 13.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
Pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije št. UO-12.7.2016-p2, ki se po presoji sodišča glede na primerljivost lahko uporabi tudi za postopek zoper mladoletnike, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti, odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej.
Z ustavitvijo obravnavanega postopka imenovanja notarja, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno tožničino pravico ali pravno korist; tožnici pa se prav tako ne nalaga nobena obveznost. Z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu si svojega pravnega položaja torej ne more izboljšati, saj je (njen pravni položaj) enak kot pred ustavitvijo postopka. Ker kandidatura še ne zagotavlja izbire in imenovanja in ne gre za pravico kandidata, kar se ne spremeni niti v primeru, ko je postopek preizkusa strokovne usposobljenosti končan, se postopek na zahtevo kandidata ne more nadaljevati.
Iz 5. točke izreka izpodbijane odločbe ne izhaja dolžnostno ravnanje tožnika za odpravo nepravilnosti v konkretnem primeru. Upravni organ ni ugotovil, da bi v obravnavani zadevi prišlo do kopičenja ostankov živil oziroma odpadkov, ampak je izhajal le iz možnosti obstoja takega stanja ter s tem povezanih splošnih načel in izhodišč. Ob takih okoliščinah pa tožniku po presoji sodišča ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo glede ustreznosti in sorazmernosti izrečenega ukrepa.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - kriterij zaokroženosti zemljišč
Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki.
Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-8.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Gre za situacijo, ko je že prej izdana pravnomočna sodna odločba v upravnem sporu med istima strankama in glede istega predmeta spora, ne glede na to, da je o pravici do dostopa do istega dokumenta odločeno v dveh različnih upravnih aktih, to pomeni, da niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje o tožbi zaradi načela ne bis in idem. O delu tožbe, ki je predmet tega postopka in se nanaša na že razsojeno zadevo torej ni dopustno ponovno odločati, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.
Tožena stranka je za oba dokumenta presodila ali bi njuno razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in to ustrezno obrazložila glede na ugovore tožnice. Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so namreč predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.