mednarodna zaščita – omejitev gibanja – baza Eurodac - meje prostega preudarka – dublinski postopek – begosumnost
Dejstva, da je tožnik najprej zamolčal, da je bil v Romuniji in da je tam zaprosil za mednarodno zaščito, da je ilegalno (in nekajkrat tudi s ponarejenimi dokumenti) prehajal državne meje, da je bila njegova ciljna država Italija in da je očitno tudi Romunijo zapustil še pred koncem azilnega postopka, tudi po presoji Vrhovnega sodišča brez dvoma kažejo na sum, da bi tožnik lahko še pred koncem odločitve o pristojni državi, ki bo odločala o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, zapustil azilni dom in Republiko Slovenijo in s tem onemogočil učinkovito odločanje.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2-4, 21, 21/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 2, 2/1, 7.
gradnja na tujem zemljišču - soinvestitorstvo - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - višina davčne osnove - povračilo vložkov v gradnjo - opredelitev obdavčljive transakcije - enotna transakcija
V nekaterih okoliščinah je treba več formalno ločenih transakcij, ki bi lahko bile opravljene ločeno in bi bile zato ločeno predmet obdavčitve ali oprostitve, obravnavati kot enotno transakcijo, če transakcije niso samostojne. To velja zlasti, kadar sta dva ali več elementov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec za stranko, tako tesno povezana, da objektivno sestavljata eno samo nedeljivo gospodarsko transakcijo, katere razdelitev bi bila umetna.
pripor – sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora
Ob ugotovljeni visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja je zadoščeno pogoju, da je pripor neogiben ukrep za odvrnitev te nevarnosti ter kot najhujši poseg v osebno svobodo tudi v razumnem sorazmerju s težo dejanja, ki se očita obtožencu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS2006353
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 234a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – poslovna goljufija – izpolnitev pogodbe – pridržek lastninske pravice
Kljub zavarovanju položaja oškodovane družbe kot prodajalca s pridržkom lastninske pravice v primeru neizpolnitve kupčeve obveznosti, ne drži, da zaradi neplačila kupnine s strani obsojenca kot kupca družbi ni nastala škoda.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006286
ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/1-8, 371/2. KZ člen 310, 310/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - pravice obrambe - pravica do učinkovite obrambe – zaslišanje obremenilne priče - dokaz iz drugega kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet z orožjem - protipravnost
Prepovedanega orožja (s katerim je promet posameznikom v skladu z določbami ZOro-1 prepovedan), posameznik ne more pridobiti drugače kot na protipraven način.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanje, da je dogodek, ki po oceni pravnomočne sodbe predstavlja kaznivo dejanje, potekal drugače, kot ga je ugotovilo sodišče, pomeni uveljavljanje razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar je po izrecni določbi drugega odstavka 420. člena ZKP izključeno.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - oškodovanec – ovadba – navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi – domneva umika – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Stališče, da bi moral oškodovanec potem, ko je sodišče dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, ponovno izjaviti ali predlaga kazenski pregon, je v nasprotju s procesno določbo, ki podajo predloga za pregon izenačuje s položajem, ko oškodovanec sam poda kazensko ovadbo.
Če oškodovanec na glavno obravnavo ni bil povabljen kot priča, procesna situacija iz 306. člena ZKP, s katero je določena zakonska domneva o umiku predloga za pregon, ni nastopila.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zatrjevane kršitve določb kazenskega postopka niti kršitve kazenskega zakona niso bile ugotovljene, zahteva pa vsebinsko izpodbija predvsem ugotovljeno dejansko stanje, kar je glede na drugi odstavek 420. člena ZKP nedopustno.
stroški kazenskega postopka - potrebni izdatki zagovornika - pravica do svobodne izbire zagovornika - načelo pravne enakosti - zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost - obseg preizkusa kršitev zakona
Kaj in kateri so potrebni izdatki obdolženca in zagovornika iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče rešiti v vsakem posameznem primeru ob zagotavljanju enakopravnosti med strankami, ki so udeležene v postopku.
S tem, ko sodišče za presojo enakega dejanskega stanja (v zvezi s priznanjem stroškov za prevoz zagovornika in stroškov za odsotnost zagovornika iz pisarne) ni uporabilo enakega pravila, je v obdolženkino škodo kršilo določbo 22. člena Ustave.
S samo odločitvijo o odmeri potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika sodišče ne omeji pravice do lastne izbire zagovornika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS2006364
KZ člen 313, 313/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – samovoljnost – delitev stvari v solastnini – dogovorjen način uporabe
Obsojencu se očita, da je s svojim ravnanjem onemogočil zasebni tožilki vstop v sobo, s čemer naj bi si samovoljno vzel pravico, za katero je mislil, da mu gre. Ker ima obsojenec na podlagi poravnave med pravnimi predniki strank pravico do izključne uporabe tega prostora, s tem, ko je preprečil dohod zasebni tožilki v njeno sobo iz svojih prostorov, ni posegel v urejanje razmerij z zasebno tožilko glede pravice uporabe nepremičnine, zato ni podana protipravnost njegovega ravnanja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006281
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev sodbe - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - dokazni predlog
Storilčevih navedb, da v času prekrška ni vozil vozila, temveč je z njim upravljala oseba, katere ime, priimek in naslov je navedel, ni mogoče šteti kot dokazni predlog za zaslišanje navedene osebe.
ZKP člen 16, 258, 340, 340/1, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov v korist obdolženca - nedovoljen dokaz - pravice obrambe - izvedenstvo - dokazovanje z izvedencem
Če se sodba opira na izpovedbo priče, s katero se obdolženec v postopku ni imel možnosti soočiti, to nujno še ne pomeni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006378
ZKP člen 372, 372-4, 385, 424, 424/2. KZ-1 člen 7, 54, 54/1, 54/2, 228, 228/1, 228/2. ZOPOKD člen 30, 31. ZGD-1 člen 412. ZFPPIPP člen 421.
prepoved spremembe na slabše - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjsko kaznivo dejanje – čas izvršitve kaznivega dejanja – uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – zastopnik pravne osebe v postopku prisilne likvidacije
Z uzakonitvijo nadaljevanega kaznivega dejanja v novem Kazenskem zakoniku je iz razlogov načela zakonitosti izključena presoja kriminalno političnih razlogov, ki bi takšni opredelitvi (ob predpostavki izpolnjevanja materialnih pogojev) morebiti nasprotovala in govorila v prid uporabe realnega steka. To pa ne pomeni, da uporaba tega instituta (tudi po novi ureditvi) ne zahteva posebno skrbne presoje izpolnjevanja materialnih pogojev za konstrukcijo, saj je te še vedno treba tolmačiti izredno ozko in jih razumeti tako, da je utemeljeno mogoče govoriti o enotni dejavnosti storilca.
Ob vsakokratni presoji konkretnih okoliščin zakon ni omejil konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja izključno na kazniva dejanja, ki so sicer zajeta v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje.
vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pravnomočnost - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
S procesnega vidika ni sprejemljivo, da bi v kazenskem postopku glede istega dejanja hkrati obstajali nepravnomočna sodba, zoper katero se še lahko vloži pritožba, in sodba, ki je glede na določbo prvega odstavka 129. člena ZKP pravnomočna.
usklajeno delovanje – domneva usklajenega delovanja – izpodbijanje domneve usklajenega delovanja – doseganje prevzemnega praga – mirovanje glasovalnih pravic – zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes - tožba na odpravo izpodbijanega akta – ugotovitvena tožba - izguba pravdnega interesa – pravna korist od izdaje ugotovitvene sodbe – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – preprečitev ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja – pridobitev pravnega temelja za uveljavljanje škode – vzpostavitev domneve usklajenega delovanja – časovno obdobje pridobivanja delnic – velikost pridobljenih deležev – skupni namen pridobiteljev delnic - druge okoliščine v zvezi s pridobitvami delnic, ki kažejo na skupni namen pridobiteljev delnic – zmotna uporaba materialnega prava
Tožnica izkazuje pravno korist (od izdaje ugotovitvene sodbe o nezakonitosti izpodbijane odločbe) s preprečitvijo ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja Agencije, to je izdaje odločb na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 v primeru samostojne pridobitve delnic ciljne družbe v postopku unovčenja zavarovanj s strani več upnikov, in s pridobitvijo pravnega temelja za uveljavljanje škode na podlagi 26. člena Ustave). V zvezi s slednjim navaja, da ji je zaradi izdaje izpodbijane odločbe nastala škoda, saj ji je bilo protipravno onemogočeno izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic družbe X. z oznako X, in to od dneva izdaje izpodbijane odločbe (23. 9. 2010) do dneva uveljavitve novele ZPre-1D (26. 5. 2012), kar naj bi tudi bil razlog za neuspeh zadnjega mednarodnega prodajnega postopka delnic X. z oznako X. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica s temi trditvami izkazala pravno korist za izdajo ugotovitvene sodbe.
Seštevek obstoječih in novopridobljenih deležev delnic z glasovalno pravico različnih oseb ni okoliščina v smislu druge alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1. Za vzpostavitev domneve usklajenega delovanja oseb na podlagi te določbe se namreč zahteva nekaj več; nekaj v zvezi z velikostjo deležev, kar kaže na usklajenost delovanja oseb pri pridobivanju delnic. Seštevek (obstoječih in novopridobljenih) deležev delnic različnih oseb sam po sebi tej zahtevi ne zadosti in ne utemelji domneve usklajenega delovanja na podlagi druge alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
Okoliščina iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 mora namreč izpolnjevati dva pogoja, da lahko pomeni predpostavko domneve usklajenega delovanja: prvič, biti mora okoliščina v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev, in drugič, okoliščina mora kazati na skupni namen oseb, ki naj bi bil v konkretnem primeru v skupnem prevzemu ciljne družbe.
Agencija domneve usklajenega delovanja ne more opreti na okoliščine: (a) da so bile vse banke upnice G. po kratkoročnih kreditnih pogodbah; (b) da so vse banke roke za vračilo kreditov po teh pogodbah večkrat podaljšale; (c) da so vse banke v dvomesečnem obdobju ena za drugo prenehale podaljševati roke za vračilo kreditov in zaradi neizpolnjevanja dolžniških obveznosti odstopile od kreditnih pogodb ter zahtevale vrnitev celotnega dolga s pripadki; (č) da so bili krediti vseh šestih bank zavarovani tako z zastavno pravico na delnicah X. z oznako X kot z zastavno pravico na delnicah I. z oznako I; (d) da so bile vse banke upravičene prodati zastavljene delnice in se poplačati iz prejete kupnine; in (e) da so tožnica ter E. in C. 16. 4. 2010 sklenile Dogovor. Ne gre namreč za okoliščine v zvezi s pridobitvijo spornih delnic, temveč za okoliščine, ki pojasnjujejo razloge za sočasno pridobitev spornih vrednostnih papirjev s strani udeleženih bank, oziroma, v primeru Dogovora, za okoliščino, ki je nastala osem mesecev po sporni pridobitvi delnic. Navedene okoliščine tako ne utemeljijo domneve usklajenega delovanja na podlagi tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.
Presoja o tem, ali je vzpostavljena domneva usklajenega delovanja iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, temelji na celostni obravnavi vseh okoliščin, ki pomenijo relevantni znak usklajenega delovanja.
Okoliščine, (A) da so tožnica in ostale banke, na katere je naslovljena odločba, delnice X. pridobile avgusta 2009; (B) da so jih pridobile tako, da so same kupile delnice, ki so jim bile dane v zavarovanje; (C) da je bilo njihovo prodajno naročilo zelo kratek čas izpostavljeno borznemu trgu in (Č) da so se posli sklepali v svežnjih; kažejo na to, da so banke vzporedno delovale, vendar ne z namenom skupnega prevzema X. Po presoji Vrhovnega sodišča je vzporedno delovanje tožnice in ostalih bank pri pridobitvi delnic X. posledica okoliščin, na katere tožnica ni imela vpliva. Vse banke so bile namreč v vlogi kreditodajalca družbe G. in vse njihove terjatve po teh pogodbah so bile zavarovane z zastavno pravico na istih delnicah – delnicah X. Z nastopom insolventnosti skupnega dolžnika je bila tožnica, tako kot ostale banke, upravičena unovčiti svoje zavarovanje, to je prodati delnice X., ki so ji bile dane v zastavo, in se poplačati iz prejete kupnine. Zaradi tega bi se na trgu nenadoma in občutno povečala ponudba delnic X., kar bi znižalo ceno teh delnic, posledično pa tudi izkupiček, ki bi ga tožnica prejela s prodajo zastavljenih delnic, kar pa ne bi bilo v skladu z njenim ekonomskim interesom, da dobi svojo terjatev v celoti plačano. Zato se je kot razumni, ekonomsko naravnani tržni subjekt, ki upošteva obstoječe tržne razmere, odločila, da sama kupi zastavljene delnice. To tudi pojasni, zakaj je bilo njeno prodajno naročilo le kratek čas izpostavljeno borznemu trgu in zakaj so se posli sklepali v svežnjih. Ker je bila torej odločitev tožnice, da sama kupi v zastavo dane ji delnice X., le racionalen odziv bančnega subjekta (ki mora v skladu z bančnimi predpisi obvladovati kreditna tveganja) na tržne razmere, se pokaže, da je tožnica uspela izpodbiti domnevo usklajenega delovanja iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 pri sporni pridobitvi delnic X.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – zmanjšanje dolžnikovega premoženja – dejanja v škodo tožnika – subjektivni element izpodbijanja - odplačni pravni posel
Za izpolnitev odplačnih pravnih dejanj se zahteva, da sta dolžnik kot prejemnik koristi vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja dolžnikovih upnikov.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 153/3, 171, 171/1. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (1968) člen 75.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – nesreča pri delu - delo na višini – padec z gradbenega odra - uporaba varnostnega pasu – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca
Materialnopravno zmotno je delavcu, ki se pri delu na višini ne priveže, čeprav bi to mogel storiti, avtomatično naprtiti prispevek k nastanku škode oziroma njenemu povečanju. V prvi vrsti zato, ker je treba k razlogom za razbremenitev odgovornosti subjekta, ki odgovarja na podlagi pravil o odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne (stvari ali) dejavnosti, vselej pristopati restriktivno in temu primerno previdno. Poleg tega tožnik v tej pravdi ni uveljavljal le objektivne odgovornostne podlage, zatrjeval je tudi krivdno ravnanje toženca. Za izvitje iz primeža subjektivne odgovornosti pa v konkretnem primeru ni moglo biti dovolj zgolj dejstvo, da je bil tožniku varnostni pas kritičnega dne dan na razpolago. Toženec bi kot delodajalec moral poskrbeti tudi za to, da bi tožnik s pasom dejansko znal manipulirati in da bi ga na dan škodnega dogodka uporabil.