Pritožbeno stališče, da ni nujno, da mora biti predhodno kaznivo dejanje v celoti zajeto v opisu kaznivega dejanja pranja denarja, pač pa, da morajo biti navedene okoliščine, ki kažejo, da je bilo predhodno kaznivo dejanje storjeno, je brez dvoma pravilno. Vendar pa opis zahteve za preiskavo, tudi po oceni sodišča druge stopnje, takemu stališču sodne prakse ne sledi, saj je pri navedbi vseh teh denarnih transakcij na tekoče račune obdolženčeve družbe navedeno le, da naj bi denar izviral iz kaznivega dejanja goljufije na škodo posameznega oškodovanca. Iz tako skopega opisa oziroma zgolj navedbe kaznivega dejanja, pa ne izhajajo objektivne okoliščine izvršitve dejanja goljufije, saj ni navedeno kako in na kakšen način naj bi bila goljufija izvršena.
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
alternativna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - vikend zapor
Upoštevaje še, kar je utemeljeno poudarilo prvostopenjsko sodišče, obsojenčevo široko dojemanje dosega moralnih pravil, ki se po oceni pritožbenega sodišča glede na obsojenčevo starost ne bo v ključnem spremenilo, dejstvo, da zoper obsojenca tečeta še dva kazenska postopka, ter okoliščino izogibanja kazenskemu postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru, je na mestu ocena prvostopenjskega sodišča, 1. da si obsojenec alternativnega načina izvršitve izrečene zaporne kazni ne zasluži (ker tak način izvršitve kazenske sankcije ne bi imel zadostnega retributivnega učinka), 2. da ne bi bil smotrn, primeren in učinkovit (ker obsojeni sporočilne vrednosti pravnomočne obsodilne sodbe ni in je ne bo ponotranjil), ter 3. da alternativen način izvršitve izrečene zaporne kazni ne bi bil ustrezen signal družbi, glede na vse izpostavljene upoštevne objektivne in subjektivne okoliščine.
ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-3, 278, 278/1, 437, 437/1. URS člen 31.
preizkus obtožnega akta - skrajšani postopek - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v starejši in novejši sodni praksi sprejeto stališče, da ima sklep sodnika posameznika v skrajšanem postopku o zavrženju obtožnega predloga (prvi odstavek 437. člena ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje) učinek prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), saj gre v vsebinskem pogledu za že razsojeno stvar (res iudicata), kar je okoliščina, ki izključuje kazenski pregon (3. točka prvega odstavka 277. člena ZKP) ter je obtožnico oškodovanke kot tožilke iz tega razloga utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 278. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075130
KZ člen 37, 37/2, 284, 284/1, 284/3.
kriva izpovedba - napeljevanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - preizkus po uradni dolžnosti - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja v obtožnici in v krivdoreku sodbe ni konkretizirano, da naj bi obtoženec napeljeval k izpovedbi, ki je kriva (neresnična, lažna), dejanje, ki se mu očita, ni kaznivo dejanje že po samem zakonu.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - komunikacijska zasebnost - razlogi za sum - odredba preiskovalnega sodnika - obrazložitev odredbe - informacijska zasebnost - podatek o telefonskih klicih - bančni podatki - dokazni standard
Ker v luči odločbe US RS U-I-144/19-51 z dne 6. 7. 2023 v odredbah preiskovalne sodnice za prikrite preiskovalne ukrepe po prvem odstavku 149b. člena in prvem odstavku 156. člena ZKP ni bil obrazložen ustavnoskladen dokazni standard (najmanj) utemeljenih razlogov za sum in so osumljenci storili očitano jim kaznivo dejanje, so izsledki prikritih ukrepov podvrženi ekskluzijski sankciji. sankciji.
nevarna vožnja v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - nevaren voznik - načelo kontradiktornosti
Sodišče izda sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja že na podlagi tega, da obstaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, saj je cilj ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz cestnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, kontradiktornost pa se zagotavlja z ugovornim postopkom.
Zagovornik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji, ali gre za nevarnega voznika, premalo pozornosti posvetilo dejstvu, da je med samo storitvijo kaznivega dejanja in vložitvijo obtožnice oz. izdajo sklepa z dne 24. 10. 2023, poteklo več kot 9 mesecev in nezadostno raziskalo okoliščine v zvezi z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Vse navedeno namreč lahko vpliva na presojo, ali je po 9 mesecih od storitve kaznivega dejanja res izkazana nujnost izrečenega ukrepa oz. ali je kljub predkaznovanosti za prekršek vožnje pod vplivom alkohola in na ravni utemeljenega suma izkazani storitvi kaznivega dejanja 12. 1. 2023, obdolženca še vedno šteti za nevarnega voznika.
pritožba zoper sodbo - odločitev o več pritožbah z eno odločbo - vložitev več pritožb
V skladu z drugim odstavkom 388. člena ZKP sodišče druge stopnje o vseh pritožbah zoper isto sodbo odloči z eno odločbo. Če sodišče druge stopnje iz kakršnegakoli razloga ni odločalo o vseh pritožbah zoper sodbo z isto odločbo, ne more naknadno odločiti še o pritožbi, o kateri ni odločilo, saj ne more izdati dopolnilne sodbe niti ne more spremeniti pravnomočne sodbe. Takšno opustitev je mogoče odpraviti le z zahtevo za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084081
KZ člen 78, 375. KZ-1 člen 176, 176/3. ZKP člen 178/4, 459.
pravica do zaslišanja obremenilne priče - vročanje vabila - kaznivo dejanje mladoletnika - vročanje pisanj mladoletni osebi
V četrtem odstavku 178. člena ZKP, ki se v postopku proti mladoletnikom uporablja na podlagi 451. člena ZKP, je določeno, da preiskovalni sodnik o preiskovalnih dejanjih, kadar ima obdolženec zagovornika, obvesti praviloma samo zagovornika. V skladu s citirano zakonsko določbo je v konkretnem primeru postopalo tudi sodišče prve stopnje, ko je o zaslišanju oškodovanke, dne 25. 3. 2022 obvestilo mladoletnikovo zagovornico, ki je bila na zaslišanju navzoča. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da mladoletnik ni imel možnosti sodelovati v postopku, to še toliko manj, ker je sodišče na seji za mladoletnike 19. 12. 2022, v prisotnosti mladoletnika oškodovanko ponovno zaslišalo.
Čeprav je vsebina 459. člena ZKP na katerega se zagovornica sklicuje, povsem jasna, se določba prvega odstavka 459. člena ZKP, glede vročanja sodnih pisanj mladoletnikom po starših ali zakonitih zastopnikih (posredno vročanje), nanaša zgolj na vabila, ne pa tudi na odločbe in druga pisanja, ki niso vabila, ki pa se vročajo mladoletnikom osebno.
Pravilnosti izpodbijane prvostopenjske odločitve ne more omajati dejstvo, da policija na podlagi zbranih obvestil in vsebinsko ovrednotenih zavarovanih elektronskih podatkov, ni našla elementov mladoletniku očitanega kaznivega dejanja in zato zoper njega ni vložila kazenske ovadbe, pač pa je pristojnemu državnemu tožilstvu podala zgolj poročilo po desetem odstavku 148. člena ZKP. S takšnim poročilom se namreč policiji preprečuje dokončna odločitev o podaji ali nepodaji ovadbe, saj je dokončna presoja prepuščena državnemu tožilcu, ki lahko tudi ne soglaša z oceno policije, da ni podlage za kazensko ovadbo. V takem primeru državni tožilec ravna s prejetim poročilom kot z ovadbo in tako je državna tožilka ravnala tudi v konkretnem primeru.
Pritožbeno izpostavljeno obdolženčevo predčasno prestajanje zaporne kazni, ne omaja zaključka o danosti pogojev za pripor. Obdolženec je še vedno pripornik, le način izvrševanja pripora je prilagojen temu dejstvu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073433
ZKP člen 496, 496/1, 496/2. KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70a/3, 70b, 70b/3.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - trajanje varnostnega ukrepa
Gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začela izvrševati 10. 12. 2021, z milejšim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V takšnem primeru pa lahko milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja - tretji odstavek 70.a člena KZ-1. Glede na navedeno je tako stališče zagovornika, da je v zadevi že potekel skrajni rok skupnega trajanja varnostnega ukrepa dveh let iz tretjega odstavka 70.b člena KZ-1 zmotno, kot je to pritožniku tehtno pojasnilo tudi že prvostopno sodišče.
hišni pripor - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - utemeljen sum
Zagovorničino vztrajanje pri stališču, da je tožilski očitek, da je obtoženec imel pri sebi veliko količino droge zaradi namena nadaljnje prodaje, že ovržen z izvedenskim mnenjem, ki je po mnenju zagovornice pritrdila navedbam obtoženca, da je imel prepovedane droge zgolj za lastno uporabo, da je poraba kokaina 1 g na dan možna oblika in da bi lahko obtoženec količino 50 g kokaina porabil tudi v mesecu ali mesecu in pol, utemeljenega suma ne more omajati. Navedeno ne predstavlja nič novega v razmerju z do sedaj upoštevanimi dokazi
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - priporni razlog begosumnosti - obstoj utemeljenega suma - sorazmernost in nujnost ukrepa
Zagovornik obdolženega A. A. ima prav, da je obtoženi podal predlog za plačilo varščine (do zneska 8.000,00 EUR), vendar je bilo o tem že odločeno s sklepom preiskovalne sodnice z dne 29. 12. 2023 (predlog je bil zavrnjen), pritožba obdolženčevega zagovornika pa je bila zavrnjena s sklepom zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje z dne 24. 1. 2024. Isti pritožnik nima prav, da ni jasno, zakaj milejši ukrep za pripor ni na mestu, saj je iz izpodbijanega sklepa jasno prepoznavno in izrecno odgovorjeno, da je pripor nujen ukrep in nujno potreben, zato milejši ukrepi ne pridejo v poštev (10. točka izpodbijanega sklepa).
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazni - zaporna kazen - stranska denarna kazen
Čeravno obdolženega bremeni materialna stiska vsled dolžnosti preživljanja številčne (razširjene) družine, ter navkljub zatrjevanju splošno znanega dejstva, da šoferji prebežnikov dobijo zgolj obljubo plačila, denar pa šele na koncu poti, to nikakor ne pomeni, da lahko obdolženi s prevozi prebežnikov na območju EU kot sostorilec v kakršnikoli obliki in na kakršen koli način dopustno soprispeva k izvrševanju obravnavanega kriminalnega početja.
Zgolj posplošeno pritožbeno sklicevanje na ustaljeno sodno prakso in nedavne pomilostitve nekaterih storilcev podobnih dejanj, pravnih in dejanskih zaključkov, kot jih je sprejelo prvostopenjsko sodišče, ne more omajati. Vsaka nekonkretizirana primerjava z drugimi, niti ne določno opredeljenimi kazenskimi zadevami oziroma postopki pomilostitve, je odvečna in predvsem brez teže. Skozi pritožbeno polemiziranje na način, ki ga ne gre preizkusiti, zagovornik ne upošteva, da je sleherna kazenska zadeva zase kompleksna, s povsem drugačnimi objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami, dejstvi in življenjskimi situacijami.
URS člen 2, 15, 15/3, 15/4, 35. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/1, 83/2. KZ-1 člen 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti - pričakovana zasebnost - test razumnega pričakovanja zasebnosti - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - načelo sorazmernosti - pridobivanje dokazov - snemanje telefonskih pogovorov - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - določenost oškodovanca - oškodovanci v kazenskem postopku - posredni oškodovanec - upravičenja posrednih oškodovancev - pravica do varnosti
Glede na takšen obtožbeni očitek so pravilni zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je bila tudi žena A. A., ki je posnela sporni posnetek, zaobsežena z domnevno izrečenimi grožnjami obdolženca kot oškodovanka, pa čeprav kasneje predloga za pregon ni podala. Sodišče prve stopnje pa je ob tehtanju obdolženčeve pravice do zasebnosti ter pravice žene oškodovanca kot tožilca do mirnega in neogroženega življenja nje in njene družine, pravilno dalo prednost slednji.
V izpodbijanem sklepu ugotovljene okoliščine, da ima obdolženi državljanstvo ter stalno bivališče v Moldaviji ter ob odsotnosti osebnih naveznih okoliščin obdolženega v Sloveniji, je zaključek sodišča prve stopnje o obdolženčevi begosumnosti povsem na mestu.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZKP člen 269, 269/1-2, 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - spravljanje v zmoto - spravljanje notarja v zmoto - javna listina - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - oprostilna kazenska sodba
Spravljanje v zmoto pristojnega organa (AJPES, notar) je v obeh dejanjih opisano in v zadostni meri konkretizirano, medtem ko nadaljnje spravljanje v zmoto pristojnega registrskega sodišča ter prepovedana posledica nista z ničemer opisana in konkretizirana.
ZKP člen 502, 502a, 502b, 502c. KZ-1 člen 209, 209/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - verjetnost terjatve - utemeljen sum - poneverba - neznatna dolžnikova škoda - obrazloženost sklepa
Pogoj za odreditev začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi je, da obstaja nevarnost, da bi obdolženec, sam ali preko drugih oseb, to korist uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku.
Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin nikakor ne predstavlja neznatno škodo, kot izhaja tudi iz številnih odločb civilnih in gospodarskih oddelkov višjih sodišč, na katere se sklicuje tudi zagovornik, ki je tudi konkretiziral, na kakšen način naj bi obdolžencu že nastala škoda tekom dosedanjega zavarovanja. Vendar pa je verjetno izkazovanje neznatne škode alternativno določen pogoj drugemu odstavku 270. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik (poleg verjetnosti terjatve) verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja onemogočena ali precej otežena. Ker pa je v obravnavani zadevi glede na zgoraj povzeto nedvomno izkazan pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, je poudarek sodišča prve stopnje v 41. točki obrazložitve odveč in tudi podrobnejše opredeljevanje sodišča do obširnih navedb zagovornika glede škode, ki je obdolžencu že nastala tekom dosedanjega postopka, ni bilo potrebno.
Poleg tega, da dvakratna predkaznovanost ni zanemarljiva, je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji neogibne potrebnosti in sorazmernosti, pri kateri pa je predvsem pomembno razmerje med težo in količino kaznivih dejanj, ki se obdolžencu očitajo v predmetnem postopku, posledicami teh dejanj in posegom v njegovo osebno svobodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074430
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 269, 269/1-2, 358, 358-1.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - oprostilna kazenska sodba
Opis dejanja je treba preučiti z vidika, ali ob očitku, da obveznosti niso bile izpolnjene, iz opisa izhajajo okoliščine na strani obtoženca in sostorilke, iz katerih je mogoče razbrati njuno zavest, da kljub podanim zavezam in obljubam do izpolnitve ne bo prišlo. Sodišče druge stopnje ob tem izpostavlja, da je presoja konkretiziranosti preslepitvenega ravnanja in preslepitvenega namena odvisna od vsakega primera posebej, torej glede na vsak konkreten opis dejanja kot celoto, pri čemer je treba opis dejanja natančno analizirati v vsakem konkretnem primeru.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 168, 168/3, 431, 431/2. KZ-1 člen 140, 140/1.
zavrženje kazenske ovadbe - subsidiarni pregon - oškodovanec kot tožilec - predlog za posamezna preiskovalna dejanja - utemeljen sum - nepopolna vloga - odvzem mladoletne osebe - zlonamernost
Če je državno tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo, ker ni bil izkazan utemeljen sum, da naj bi osumljenka izvršila kaznivi dejanji, mora oškodovanec kot tožilec v predlogu za posamezna preiskovalna dejanja navesti določne razloge, s katerimi dovolj argumentirano nasprotuje državnotožilski presoji, da utemeljen sum ni podan.