KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090337
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 251, 251/1, 251/3, 263, 263/1.
razveljavitev po uradni dolžnosti - predmet obtožbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Ko je namreč sodišče prve stopnje spoznalo, da na podlagi razpoložljivih dokazov ni moglo ugotoviti obdolženčevega namena izkoristiti svoj domnevni vpliv na uradne osebe Finančnega urada Maribor in posredovati, da se zoper davčnega zavezanca davčna izvršba ne opravi, ko je od B. B. zahteval in sprejel denarno nagrado, kot mu je očitala obtožba, je ponudilo obrazložitev v smislu kaznivega dejanja goljufije, ki pa obdolženca po pravnomočni obtožnici ni obremenjevalo.
V prvostopenjski ponujeni obrazložitvi pa je s tem, ko je sodišče prve stopnje dejansko utemeljevalo (ne)obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja, ki sploh ni bilo predmet pravnomočne obtožbe, prepoznati nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ki pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, katere pritožbeno sodišče ne more sanirati. Ker je sodišče prve stopnje vezano na izrečeno in javno razglašeno sodbo, mora biti obrazložitev pisne sodbe skladna z izrekom razglašene sodbe in se ne more osredotočati na kaznivo dejanje, ki v (pravnomočne) inkriminirane očitke sploh ni zajeto.
ZSKZDČEU-1 člen 84, 84/2. ZKP člen 402, 402/5, 519, 519/2.
odstop kazenskega pregona tuji državi
Glede na določbo drugega odstavka 84. člena ZSKZDČEU-1, ki jasno določa organe, ki so v posamezni fazi kazenskega postopka pristojni odločati o odstopu, pri čemer za fazo po začetku glavne obravnave takšnega organa niti na splošno ne določa, ZSKZDČEU-1 odstop zadeve zamejuje le do začetka glavne obravnave.
uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - varstvo pravic zasebnosti - pričakovana zasebnost - informacijska zasebnost - kolizija ustavnih pravic - tehtanje ustavnih pravic - izločitev dokazov - videonadzor - video posnetek kot dokaz - ni nedovoljen dokaz
Ustavna pravica obtoženca do zasebnosti se je morala umakniti ustavnim pravicam oškodovanke do zasebnosti, varnosti in njeni (ustavno varovani) lastninski pravici, ker se je video-nadzor, ki se je sicer izvajal na zasebnem zemljišču, hkrati izvajal na način, da se je snemalo zgolj zasebno zemljišče in je bil uporabljen zgolj za namen varovanja ustavnih pravic oškodovanke, ob tem pa so bili posnetki uporabljeni zgolj za namen dokazovanja obtožencu očitanega kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 v za to predpisanem postopku.
pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - prekluzivni pritožbeni rok
V zvezi s pritožbenim poudarkom pomena pravice do pritožbe kot temeljne človekove pravice, ki je zagotovljena z EKČP, je pritrditi navedbam obsojenca, da ima vsak posameznik pravico do učinkovitega pravnega sredstva, opredeljeno v 13. členu EKČP, vendar ta pravica ne pomeni, da je pritožba lahko vložena brez časovnih omejitev ali brez spoštovanja postopkovnih predpisov, kot si to določbo vsebinsko zmotno razlaga obsojeni. Pritožbeno sodišče opozarja, da čeravno je pravica do pritožbe temeljna, to ne pomeni, da je absolutna, pač pa mora biti uveljavljena v okviru zakonsko določenih rokov, da se zagotovi pravna varnost in stabilnost kazenskih postopkov.
delna ugoditev pritožbi - sprememba kazenske sankcije - videokonferenca - privedba obdolženca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov - pošteno sojenje - uporaba jezika - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - posredno storilstvo - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Strinjati se je z zagovornico, da način izvedbe glavne obravnave po videokonferenci ne sme okrniti obdolženčeve pravice do obrambe, vendar ni mogoče soglašati z njeno oceno, da je bila zaradi izvedbe naroka po videokonferenci onemogočena nemotena komunikacija med obdolžencem in zagovornico.
Ko je bilo na dlani, da gre za kriminalno dejavnost, obdolženca njegovo zavestno zatiskanje oči ne more razbremeniti naklepa, saj je dejanje zaradi zaslužka (za plačilo) hotel storiti.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 394, 394/3, 432, 432/1, 432/1-2.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji - pripor - ponovitvena nevarnost - preizkus ali so še dani razlogi za pripor - podaljšanje pripora
Ker je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo spremenilo, obdolženi pa se nahaja v priporu, je bilo dolžno skladno z določbo tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusiti ali so še dani razlogi za pripor in s sklepom ugotoviti, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpraviti. Pri tem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor še vedno podani.
Pripor je glede na vse predstavljene okoliščine, predvsem obdolženčevo vztrajnost ter številčnost in težo kaznivih dejanj ter podani psihični motnji tudi nujen in neizogibno potreben ukrep, saj je le z njim mogoče preprečiti ponavljanje kaznivih dejanj in zagotoviti varnost ljudi. Milejši ukrep (npr. hišni pripor) ne pride v poštev, saj ne bi bil zadostno zagotovilo, da obdolženi kaznivih dejanj ne bi ponavljal glede na dejstvo, da je praktično vsa kazniva dejanja izvrševal v neposredni bližini svojega doma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00089705
ZKP člen 87, 87/6, 277, 277/1, 277/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2.
vloga, vezana na rok - pravočasnost vloge - zasebna tožba - pravočasnost zasebne tožbe - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje razžalitve
Določba šestega odstavka 87. člena ZKP se nanaša na primere, ko je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika "izročena" ali "poslana" nepristojnemu sodišču, in torej, ko gre za vlogo, iz katere je na prvi pogled razvidno - očitno, da je poslana na nepristojno sodišče, zato se kvalificirani vložnik na nevednost ne more sklicevati. Določbo šestega odstavka 87. člena ZKP zato v primeru, ko sodišče šele ob presoji pravne pravilnosti obtožnega akta ugotovi, da dejstva in okoliščine, ki so navedene v opisu kaznivega dejanja, ne ustrezajo pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki je navedena v obtožnem aktu, ni mogoče upoštevati kot podlago za presojo pravočasnosti zasebne tožbe.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - pooblaščenec oškodovanca - sodelovanje v kazenskem postopku - učinkovita obramba - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - načelo konktradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - kršitev pravice do enakega varstva pravic
Ker tudi iz podatkov kazenskega spisa ne izhaja, da bi bil pooblaščeni odvetnik oškodovanega A. A. kadarkoli pravilno vabljen ali obveščen o poteku postopka po 506. členu ZKP, je treba s pritožnikom v pritožbenem poudarku umanjkanja vabila za dne 16. 4. 2025 soglašati ter ugotoviti, da je bila s tem oškodovancu kršena pravica do sodelovanja v kazenskem postopku ob strokovni podpori pooblaščenega odvetnika.
nedovoljena zahteva za varstvo zakonitosti - oškodovanka kot tožilka
Ker je krog upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ožji od kroga upravičencev do vložitve pritožbe in oškodovanec kot tožilec pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima, je zato prvostopenjsko sodišče skladno z določbo drugega odstavka 422. člena ZKP ravnalo pravilno, ko je zahtevo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 1. 2025 zavrglo kot nedovoljeno.
predlog za izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk - pravica do zagovornika - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - pravica do obrambe
Kdaj so pri obdolžencu podane okoliščine - fizične ali psihične pomanjkljivosti oziroma druge posebne okoliščine, zaradi katerih se ni zmožen sam uspešno braniti (prvi odstavek 70. člena ZKP), je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče razrešiti v vsakem konkretnem primeru. Prav to je sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je ocenjevalo konkretno dejansko sposobnost obdolženca za sodelovanje v postopku in ugotovilo, da je obdolženec razumel naravo postopka in svoja procesna upravičenja.
prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja
V opisu se ne zatrjuje, da je obtoženi tujce pobral na točno dogovorjenem kraju ob točno dogovorjenem času v dogovoru s kakšnim drugim članom hudodelske združbe, temveč je opisano zgolj to, da je obtoženi prevažal 11 tujcev, da je vnaprej organiziran transport tujcev med drugim organizirala tudi oseba po imenu A. ter da je pri tem sodelovalo še več oseb, vendar vloga teh več oseb kot domnevnega tretjega člana hudodelske združbe ni z ničemer konkretizirana, prav tako ne njihova povezava z obtoženim. Zgolj navedba, da je na organizirani poti sodelovalo več oseb, med drugim tudi obtoženi, namreč ne zadošča, saj v takšnem opisu ni konkretizirana organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno strukturo, to je delitev vlog in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Navedenih ni nobenih okoliščin, ki bi opisovale usklajeno ter vnaprej organizirano ravnanje večih oseb.
Obtoženci se niso imeli možnosti seznaniti z vsemi obremenilnimi pričami, še posebej, ker so izjave neposrednih izvajalcev tajnega opazovanja v obravnavani zadevi odločilne, saj so poročila o tajnem opazovanju bistven dokaz o obstoju odločilnega dejstva, to je identitete storilcev očitanih kaznivih dejanj.
Ker so obstajale okoliščine, ki so utemeljevale pravno kvalifikacijo hudodelskega združevanja, ni mogoče govoriti o zlorabi policijskih in tožilskih pooblastil.
Glede na navedeno v skladu z določbo tretjega odstavka 154. člena ZKP ni dopustno dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe po 151. členu ZKP, uporabiti v predmetnem postopku za kazniva dejanja po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 in za kazniva dejanja prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1. Čeprav so bili prisluhi pridobljeni zakonito, se jih v predmetnem postopku za kazniva dejanja po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 in za kazniva dejanja prikrivanja po drugem in prvem odstavku 217. člena KZ-1 ne sme uporabiti. Posledično jih bo potrebno na podlagi določbe drugega odstavka 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
Tudi skladno s sodno teorijo je potrebno pojem odrasli član gospodinjstva razlagati tako, kot je to določeno v Splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve, torej da gre za osebo, ki je starejša od 15 let, ki je razsodna in živi z naslovnikom v istem gospodinjstvu. Glede družinskih članov ZKP namreč izrecno zahteva le, da so "odrasli", ne pa tudi, da so polnoletni.
zavrženje ovadbe - odvzem zaseženih predmetov - odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - pristojnost organa
Pritožnica pravilno navaja, da je bil postopek zato, ker je sodišče po opravljenih posameznih preiskovalnih dejanjih spis vrnilo tožilstvu, ki je izdalo sklep o zavrženju ovadbe, končan z dejanjem tožilstva in je zato v pristojnosti tožilstva, da izda tovrstni sklep.
V predmetni zadevi je bilo treba v postopku odločanja o pritožbi najprej razrešiti očitek kršitve pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, ki ga pritožnica uveljavlja z že navedenim zatrjevanjem dvoma v nepristranskost okrožnega sodnika A. A., ki je kot dežurni preiskovalni sodnik predhodno zoper obdolženca odredil pripor, nato pa je kot član senata sodeloval pri odločanju o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice.
Pritožbeno sodišče na podlagi opisanih kriterijev ugotavlja, da zagovornica v konkretni zadevi ni uspela ovreči domneve o osebni nepristranskosti sodnika, niti izkazati, da je podan objektivno upravičen dvom v nepristranskost njegovega odločanja o podaljšanju pripora, zato je treba pritožničine trditve o kršitvi določb kazenskega postopka ter 23. člena Ustave RS zavrniti kot neutemeljene. Ob tem, ko je sodnik sprva odredil pripor, sedaj pa je kot eden od članov sicer tričlanskega senata sodeloval pri odločitvi o podaljšanju že odrejenega pripora, ko si predhodno očitno ni ustvaril tako močnih stališč, da jih tekom postopka ne bi mogel spremeniti, v kolikor bi se izkazale za zmotne, ni zaznati niti sence dvoma v njegovo nepristranskost.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je obdolženčeva ponovitvena nevarnost tako intenzivna in resna, da jo je moč preprečiti le z najstrožjim osebnim omejevalnim ukrepom, torej s priporom in da milejši osebni omejevalni ukrepi ne pridejo v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00089769
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/2, 375. KZ člen 89, 93. ZKP člen 18.
verodostojnost izpovedbe - mladoletni otrok kot oškodovanec - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kazenska sankcija - odprti oddelek - zapor
Glede posplošeno pritožbeno zatrjevanih nedoslednosti v izpovedbi ml. oškodovanke pritožbeno sodišče na načelni ravni pojasnjuje, da vsebinsko nemerodajna manjša odstopanja ne morejo ključno omajati verodostojnosti bistva izpovedbe. Takšna nihanja so sploh pri ml. oškodovancih, zlasti pri opisovanju travmatičnih dogodkov, pričakovana in psihološko razložljiva, kar je v obravnavani zadevi dodatno potrdil sodni izvedenec dr. B. B., ki je s tehtnim razlogovanjem, da ml. oškodovanka pripoveduje verno, brez tendence po falsifikaciji pripovedi, kakršnemkoli potenciranju, olepševanju, tako da je njeno pričanje verjetno, podprl razumen zaključek, da se ml. oškodovanka ne nagiba k potvarjanju realnosti in da dogodki, ki jih opisuje, najverjetneje niso zgolj plod njene domišljije ali vpliva s strani druge osebe.
Odločilno je, da je ml. oškodovanka glede ključnih okoliščin - narave dejanja, identitete storilca in poteka inkriminiranega dejanja - ves čas izpovedovala konsistentno, pri čemer je njena izpoved notranje logična in življenjsko prepričljiva, nenazadnje pa tudi ustrezno dokazno podprta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00089376
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 391.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kaj so odločilna dejstva - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Odločilna dejstva, ki predstavljajo dejanski temelj sodbe, so tista dejstva, ki se nanašajo na zakonske znake kaznivega dejanja in na katerih temelji obdolženčeva kazenska odgovornost.