• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8
  • 141.
    VSK sklep I Cp 30/2004
    2.3.2005
    sodne takse
    VSK01101
    ZST člen 7, 7/4, 18, 18/3, 25, 25/1, 7, 7/4, 18, 18/3, 25, 25/1.
    odmera takse
    Taksno tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom ZST. V 7. čl. je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta, izraženo v odstotkih. Vendar pa vrednost zahtevka in razpon vrednosti zakon vedno določa s številom točk. Tudi pri vrednosti zahtevka nad 100 000 točk, ko je taksa sicer določena v višini 1 % tolarske protivrednosti, je maksimirana na 200 000 točk, kar pomeni, da je opredeljena v točkah. Tudi 3. odst. 18. čl. ZST določa, da je za plačilo sodne takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka ob vložitvi vloge.

     
  • 142.
    VSC sklep Cp 111/2005
    2.3.2005
    zavarovanje terjatev
    VSC01080
    ZIZ člen 272, 272.
    začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
    Glede dejstev za obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga. Tožnik jih mora izkazati že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe (v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja), kar pa po presoji sodišča druge stopnje tožnik ni storil, saj zgolj domnevano dejstvo morebitne odtujitve sporne nepremičnine glede na toženčeve osebnostne lastnosti še ne kaže na to, da obstaja verjetnost otežitve uveljavitve tožnikove terjatve. Kljub temu, da se za zavarovanje nedenarne terjatve zahteva zgolj objektivna nevarnost, mora namreč upnik zatrjevano nevarnost vendarle tudi konkretizirati, česar mu v konkretnem primeru z zgoraj povzetimi pavšalnimi navedbami ni uspelo, ravno tako kot za izkaz verjetnosti, da bi dolžniku z izdajo začasne odredbe nastala manjša škoda kakor upniku z njeno neizdajo, ne zadošča zgolj povzemanje zakonskega besedila 272. člena ZIZ.

     
  • 143.
    VSL sklep I Cp 179/2004
    2.3.2005
    stvarno pravo
    VSL50533
    SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70, 70/1, 70/2.
    solastnina - delitev solastnine - upravičen interes
    Nepremičnine se v postopku za njihovo razdelitev (praviloma)

    razdelijo fizično, in sicer tako, da vsak solastnik prejme del teh

    nepremičnin v skladu z njegovim solastniškim deležem. Če nobena od

    strank ne izkaže upravičenega interesa, da bi v naravi dobila delež,

    ki bi (bistveno) presegal njen solastniški delež, ni pogojev za

    uporabo kriterija fizične delitve z izplačilom razlike v vrednosti

    nasprotni stranki.

     
  • 144.
    VSC sklep Cp 267/2005
    2.3.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01063
    ZPPSL člen 111, 111/2, 111, 111/2.
    prekinitev izvršbe - stečaj - samostojni podjetnik
    Začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom povzroči prekinitev vseh izvršb, ki so v teku, ne glede na to ali terjatve upnikov izvirajo iz poslovnih ali iz osebnih razmerij z dolžnikom.

     
  • 145.
    VSK sodba I Cp 557/2003
    2.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01236
    ZOR člen 45, 45/2, 83, 97, 97/1, 210, 210/4, 214, 45, 45/2, 83, 97, 97/1, 210, 210/4, 214. SZ člen 17, 17.
    sklenitev pogodbe - predpogodba - obličnost - ara
    Če je za sklenitev glavne pogodbe predpisana posebna oblika in je ta oblika predpisana kot pogoj za veljavnost (zaradi varstva strank ali v javnem interesu) mora biti tudi predpogodba sklenjena v enaki obliki. Zaradi akcesornosti dogovora o ari veljavnega dogovora o ari ni mogoče skleniti pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s sklenitvijo katere se stranki dogovorita za aro, ampak hkrati s sklenitvijo pogodbe ali po sklenitvi pogodbe, v zvezi s katero sta se dogovorili za aro.

     
  • 146.
    VSL sodba I Kp 689/2004
    1.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22624
    KZ člen 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-3, 211, 211/1, 212, 212/1, 212/1-3.
    velika tatvina - kaznivo dejanje
    Ker so odločitve o obstoju "posebne predrznosti" pri kaznivem dejanju

    velike tatvine po 3. tč. I. odst. 212. čl. v zvezi s I. odst. 211.

    čl. KZ bistvene razlikovalne okoliščine s temeljno obliko tatvine po

    I. odst. 211. čl. KZ mora zato sodišče s posebno skrbnostjo

    ugotavljati razliko na podlagi kriterijev, ki so primeroma v visoki

    stopnji storilčeve tveganosti, da pri tatvini ne bo odkrit

    (subjektivni kriterij) in da za dosego svojega namena vloži večji

    napor, znanje, iznajdljivost, da odstrani med izvrševanjem prepreke,

    ki jih pred storitvijo ni predvidel (objektivni kriterij).

     
  • 147.
    VSK sklep I Cp 934/2003
    1.3.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSK01186
    ZOR člen 125, 126, 125, 126.
    razveza pogodbe - rok izpolnitve - bistvena sestavina pogodbe
    Pravdni stranki sta sklenili pogodbo za nakup avtomobila in

    ta pogodba glede na predmet nakupa ni takšna, da bi bil prav

    čas dobave predmeta bistvena sestavina pogodbe. Sodišče prve

    stopnje je pravilno ugotovilo, da pridejo v poštev določila

    126.čl. ZOR. Če hoče upnik razdreti pogodbo, mora pustiti

    dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev in če dolžnik ne

    izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake

    posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.

     
  • 148.
    VSK sodba I Cp 1269/2003
    1.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01243
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    negmotna škoda
    Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

     
  • 149.
    VSC sklep Kp 60/2005
    1.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSC01059
    ZKP člen 170, 170/1, 271, 271/2, 170, 170/1, 271, 271/2.
    zahteva za preiskavo
    Če vloži oškodovanec kot tožilec neposredno obtožnico tudi zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 2. in 1. odst. 134. čl. KZ, za katero je zagrožena kazen do 10 let zapora, se šteje obtožnica kot zahteva za preiskavo. Zato oškodovanec kot tožilec s pritožbo zoper tak sklep ne more uspeti.

     
  • 150.
    VDS sodba Kdp 5/2005
    1.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03172
    ZPP člen 318, 318/1, 318/3. ZDSS-1 člen 19, 44, 44/2, 45, 52.
    kolektivni spor - zamudna sodba - mandat članov delavskega sveta - pasivna legitimacija
    V kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju po 52. čl. ZDSS-1 je nasprotni udeleženec volilna komisija pravne osebe in ne delodajalec.

    Če nasprotni udeleženec v kolektivnem delovnom sporu ni pasivno legitimiran, predlog (za razveljavitev postopka za odpoklic članov sveta delavcev) ni sklepčen in zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Podani pa so vsi pogoji za izdajo sodbe, s katero se zahtevek zavrne.

     
  • 151.
    VSK sklep I Cp 423/2004
    1.3.2005
    stvarno pravo
    VSK01235
    SZ člen 9, 9, 9. ZGO-1 člen 216, 217, 216, 217.
    funkcionalno zemljišče - etažna lastnina - pravica uporabe
    Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v tej zadevi izhajalo iz napačne materialnopravne predpostavke, da mora tožeča stranka dokazati obseg gradbene parcele skladno z določbo 216.čl. Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) oziroma funkcionalega zemljišča za stavbo, ki stoji na parceli št. 724/2 k.o.K.

    Sodišče prve stopnje bi torej moralo v tem postopku uporabiti določilo 217.čl. citiranega zakona, ki izrecno določa, da se v primeru stavbe v etažni lastnini z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLDNDL) pravico uporabe etažni lastniki ne glede na to, ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.

     
  • 152.
    VSK sklep I Cp 447/2004
    1.3.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK01242
    ZD člen 224, 224.
    dedovanje - nedopusten pritožbeni razlog - obnova postopka
    V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju.

     
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8