Sodišče v postopku izvršbe ne sme presojati utemeljenosti izvršilnega naslova ali ga celo spreminjati, temveč le dovoli izvršbo na predlog upnika, ki mora biti identičen obveznosti dolžnika, kot to izhaja iz izvršilnega naslova (čl. 17 in 20 ZIZ). Na dolžnikov ugovor pa presoja utemeljenost ugovornih navedb na podlagi določbe 55. čl. ZIZ.
Cesta sama po sebi ni nevarna stvar. Vprašanje pa je, ali je cesta, na kateri je razlit oljni madež, postala nevarna stvar. Oljni madež na cesti je nastal zaradi nepravilne uporabe ceste in vzrok škode v tem primeru ni cesta, ampak oljni madež, ki je nastal zaradi nepravilne uporabe ceste. Za nevarno stvar ne gre v primeru, ko stvar v načelu ni nevarna, ta pa postane šele z nepravilno uporabo, ki ni v skladu z namenom in uporabo.
vrnitev v prejšnje stanje - preložitev glavne obravnave
Toženka se pravilnemu vabilu, v katerem je bila opozorjena na izvedbo dokaza z zaslišanjem kot stranke, ni odzvala in šele na glavni obravnavi je njen pooblaščenec predlagal preložitev z navedbo, da se obravnave ni mogla udeležiti iz zdravstvenih razlogov. V primeru, če bi bilo toženkino stanje res takšno, da bi sodišče moralo slediti predlogu njenega pooblaščenca in preložiti glavno obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem, s tem ne bi bili izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Nepreložitev obravnave bi v takšnem primeru pomenila kršitev postopka, ki bi jo stranka lahko uveljavljala v pravnem sredstvu proti sodbi.
izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
V izvršilnem naslovu, na katerega se sklicuje upnik, je točno naveden način poravnave obveznosti dolžnika do upnika (tj. s pobotom s koncesijsko dajatvijo od posebnih iger na srečo), in le za takšen način poravnave obveznosti bi bil predmetni notarski zapis izvršilni naslov, ne more pa to biti za poravnavo iz sredstev, ki jih je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo.