Odgovornost špediterja iz dane garancijske izjave ni subsidiarna, ampak carinarnica, če prevoznik do roka ne preda blaga namembni carinarnici, z odločbo naloži plačilo carinskih dajatev vozniku - špediterju, ki je podal garancijsko izjavo.
Prvostopni upravni organ ne more prijave za blagovno znamko vsebinsko obravnavati, če prijava kot celota s formalnega vidika ni pravilna in sicer tako, da je seznam vseh proizvodov in storitev, za katere se uveljavlja pravica do blagovne znamke, usklajen z mednarodno klasifikacijo.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 4, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 26, 64.
pridobitev - državljan druge republike
Ker je bila tožeča stranka pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje in za 20 prekrškov zaradi kršitev zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ocenila, da v primeru sprejema tožeče stranke v državljanstvo RS obstaja nevarnost za javni red RS (3. odstavek 40. člena ZDRS).
Uspeh tožeče stranke v predhodnem upravnem sporu zaradi molka tožene stranke (26. člen ZUS) ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, ki je bila izdana po uveljavitvi novele ZDRS dne 14.12.1991, saj je tožeča stranka to tožbo vložila po uveljavitvi navedene novele.
obračun carine - olajšave - prometni davek - rok in pogoji za uveljavljanje
V carinskem postopku stranka ne more uspešno uveljavljati olajšave prometnega davka pri uvozu blaga v pritožbi, ker carinski zakon posebej določa postopek za uveljavljanje takih olajšav in sicer v rednem carinskem postopku, to je z vložitvijo uvozne carinske deklaracije in s predložitvijo ustreznih listin.
Tržni inšpektor lahko prepove opravljanje gospodarske dejavnosti, če se ta opravlja brez dovoljenja oz. če je prekoračen predmet poslovanja oz. dejavnosti; ne more pa prepovedati opravljanje gospodarske dejavnosti iz razlogov, ki so predmet odločbe oz. dovoljenja po 147. členu ZP.
1) Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da se koristoljubnost očita obema obsojencema, dejanje pa je opisano kot sostorilstvo, zato ni pomembno, kdo od njiju je prejel denar, koristoljuben namen se nanaša na oba obsojenca.
2) Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da se obsojenca ukvarjata s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo. To, da so v opisu kot dokaz takšnega ukvarjanja navedene tudi izjave ganskih dražvljanov in prejšnje obsodbe glede obeh obsojencev, seveda ne pomeni, da je bil obsojenec B. V. dvakrat obsojen za isto dejanje. Ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem ljudi čez državno mejo je namreč mogoče storiti tudi z enim dejanjem, če se iz drugih okoliščin lahko sklepa, da se storilec s takšnimi dejanji sicer ukvarja.
S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi zoper sklep o začasni odredbi in ga spremenilo tako, da je predlog zavrnilo kot neutemeljen, postopek ni bil pravnomočno končan. Revizijo je zato na podlagi 2. odst. 389. člena v zvezi s 4. odst. 400. člena ZPP treba zavreči.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti
Če se predlaga ugotovitev, da ni ovir za izvršljivost tuje sodne odločbe, mora biti tuja sodna odločba opremljena tudi s klavzulo o njeni izvršljivosti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01662
ZOR člen 56, 56/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - razveljavitev pogodbe - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe
Sodbi temeljita na dveh ugotovitvah, to je da tožnica ni bila poslovno sposobna in da ni bila zadosti informirana. S tem so izkazani razlogi za neveljavnost pogodbe iz obeh razlogov: zaradi pomanjkanja poslovne sposobnosti kot posledice bolezenskih duševnih sprememb pri tožnici (prvi odst. 56.čl. ZOR), ki jo je ugotovil dr. P., in zaradi nezadostne informiranosti, zaradi česar tožnica ob upoštevanju duševnega stanja, ki ga je ugotovil dr. F., ni mogla dovolj popolno razumeti vsebine in pomena odločitve o sklenitvi izročilne pogodbe. Razlika med obema mnenjema se glede na take ugotovitve izkaže kot nepomembna, ker obe mnenji, vsako po drugi poti, pripeljeta do enake odločitve.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
obresti na vnaprej plačano kupnino - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - zvišanje cene v času dobavnega roka
Če bi bila tožeči stranki dana možnost, da kupi in plača avtomobil po ceni, veljavni na dan dobave, ne bi bilo mogoče šteti, da je vnaprejšnje plačilo pogoj za prodajo in ne bi bil upravičen do obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu. Toda tožena stranka sama navaja, da v tem primeru kupcu ne bi zagotovila dobavnega roka. To pa pomeni popolno negotovost in ne predstavlja enakovredne izbire. V takih okoliščinah je kupec lahko prišel do avtomobila le, če je vnaprej plačal kupnino.
priznanje tuje sodne odločbe - ugotavljanje očetovstva - kršitev načela obojestranskega zaslišanja - uporaba prava R Slovenije
Ker kolizijski zakon v 41. členu za ugotovitev očetovstva določa uporabo prava države domnevnega očeta, je sodišče prve stopnje moralo uporabiti tudi preizkus po določbi 93. člena zakona. Z oceno, da se obravnavana sodna odločba ne odmika bistveno od odločitve, ki bi bila posledica uporabe našega prava (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list RS, 15/76), se pritožbeno sodišče strinja. Pri tem je sodišče prve stopnje navedlo tiste določbe ZZZDR (člen 91 do 94), ki bi bile uporabljene v postopku pred našim sodiščem in katerih materialnopravni učinki bi ne bili bistveno drugačni.
priznanje tuje sodne odločbe - vpis v matično knjigo - pravni interes - kršitve postopka - dokazno breme
Po 5. členu zakona o matičnih knjigah (Ur. l. SRS, št. 2/87) rojstvo otroka treba vpisati v rojstno knjigo matičnega območja, kjer je kraj, v katerem je otrok rojen. Rojstvo v tujini rojenega otroka, ki je slovenski državljan, se praviloma vpiše v matično knjigo diplomatskega ali konzularnega predstavništva RS v tujini, v matično knjigo na območju RS pa le, če se oseba, na katero se vpis nanaša, za stalno naseli v RS in takšen vpis zahteva.
Če tožnik po 23.12.1990 dejansko ni živel v Sloveniji, toženi stranki ni treba ugotavljati, ali bi njegov sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za obrambo države.
Tudi v upravnem sporu, katerega predmet je odločba, izdana v upravnem izvršilnem postopku, se presoja le zakonitost odločbe, izdane v tem postopku, ne pa tudi zakonitost odločbe, ki se v tem postopku izvršuje. Izjema od tega pravila obstaja le glede ničnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZUP člen 143, 209. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 20.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - obrazložitev odločbe
O napredovanju v nazive se odloča v skladu s pravili ZUP. Če se predlog ravnatelja za napredovanje v naziv ne ujema z zahtevo pedagoškega delavca, mora organ pred odločitvijo vlagatelja zahteve pozvati, da se izjasni, ali vztraja pri vloženi zahtevi, ali pa jo glede na dani predlog ravnatelja spreminja.