Pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku z napotitvijo tožnika na pravdo ni imela za posledico ponovnega začetka teka zastaranja. Šteti je treba, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka, vendar ob pogoju vložitve tožbe v treh mesecih od dne pravnomočnosti kazenske sodbe (390. člen ZOR).
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS01657
ZDen člen 56. ZIP člen 9.
revizija - dovoljenost revizije - začasna odredba
Določba 2.odst. 56.čl. Zakona o denacionalizaciji, ki dovoljuje revizijo proti odločitvi sodišča druge stopnje, se nanaša le na odločitev o sami zahtevi za denacionalizacijo, ne pa na postopek za izdajo začasne odredbe, za katerega veljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku. Po 9.čl. tega zakona pa revizija ni dovoljena. Ta splošna določba velja ne glede na to, v katerem postopku se odloča o začasni odredbi.
zvišanje preživnine - spremenjene razmere - napaka pri valorizaciji preživnine
Če zaradi napake pri izračunavanju valorizacijskih zneskov preživnine pride do realnega znižanja preživnine, je to okoliščino mogoče upoštevati v okviru predloga za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.
Z opustitvijo presoje tožbenih ugovorov, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi, so bistveno kršena pravila postopka (245. člen ZUP). Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju upravni organ lahko z upravno odločbo urejeno pravno razmerje z upravno odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih in v postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - preklic izročitve - razveza pogodbe
Toženec je bil obsojen za kaznivi dejanji grdega ravnanja in ogrožanja varnosti na škodo tožnikov. Sodišči ugotavljata, da gre na njegovi strani za hudo nehvaležnost, zaradi katere bi bili podani pogoji za preklic izročilne pogodbe glede na možnost analogne uporabe določbe 1. odst. 115. čl. Zakona o dedovanju. Ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin, v katerih so doslej potekali stiki med strankami, pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi utemeljeno zaključili, da bi bilo skupno življenje neznosno. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da obstaja razlog za razvezo izročilne pogodbe, saj ni nobenih izgledov, da bi bilo možno bodoče izpolnjevanje dogovorjenih pogodbenih obveznosti. Odločitev o razvezi izročilne pogodbe temelji na smiselni uporabi določb 2.odst. 120.čl. in 121. čl. Zakona o dedovanju.
temeljne določbe - načelo neposrednosti - dokazi in izvajanje dokazov - izvajanje dokazov pred zaprošenim sodiščem - zaslišanje strank
Načelo odločanja o tožbenem zahtevku na podlagi neposrednega obravnavanja (4. člen ZPP), je v pravdnem postopku res pravilo, vendar pa pozna ZPP tudi izjeme. Sodišče namreč lahko iz tehtnih razlogov sklene, da se izvedejo določeni dokazi tudi pred sodnikom zaprošenega sodišča - zaprošenim sodnikom (1. odstavek 224. člena ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izvedbo dokaza z zaslišanjem dveh prič izvedlo pred zaprošenim sodiščem, tedaj ni ravnalo v nasprotju z določbami ZPP.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stranke v postopku denacionalizacije - subjektivna sprememba tožbe - razširitev predloga za denacionalizacijo na novega udeleženca - darilna pogodba o prenosu nepremičnin v družbeno lastnino
I. Glede na posebne določbe Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o denacionalizaciji v konkretnem postopku ni mogoče smiselno uporabiti določbe 192.čl. Zakona o pravdnem postopku, na katero se sklicuje revident. Uporaba te določbe ne bi zagotavljala možnosti, da bi bili vključeni v postopek vsi, katerih interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo. Ker je predlagatelj v teku postopka razširil predlog za denacionalizacijo (za primer, da nepremičnin ne bo možno vrniti) še na Slovenski odškodninski sklad, je sodišče pravilno upoštevalo tudi sklad kot nasprotnega udeleženca in to kljub izjavi, da ne vstopa v postopek.
II. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli pravilno stališče, da je treba določbo 5.čl. Zakona o denacionalizaciji razlagati v povezavi s 3.čl. in 4.čl. tega zakona. Pravni posel mora biti torej sklenjen v času, ki ga pokrivata navedeni določbi. V konkretnem primeru je bila darilna pogodba o prenosu nepremičnin v družbeno lastnino sklenjena dne 15.2.1964. Tedaj je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ, št. 12/57 in 53/62). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta zakon usklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila darilna pogodba sklenjena v času, ki ga zajema 4.čl. ZDen. Slovenski odškodninski sklad ne more v reviziji uspešno ugovarjati, da bi bilo treba za pravilno uporabo 4.čl. ZDen ugotavljati za primer razlastitve določeno oziroma ponujeno odškodnino, saj gre v konkretnem primeru za podržavljenje na podlagi darilne pogodbe.
prodajna pogodba - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - domneva o popolnosti listine
Pravo pogodbeno voljo strank je potrebno ugotavljati iz pogodbe in z drugimi dokazi, ki so na voljo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje se tožena stranka na določbo 122. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki vsebuje pravila o sočasni izpolnitvi obveznosti iz dvostranskih pogodb, neutemeljeno sklicuje.
Sodišče prve stopnje je (ob dejstvu, da je tožeča stranka tako v svojih vlogah, kot tudi zaslišana kot stranka ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje pri tem vztrajala), ne glede na to, da je tudi tožeča stranka sama pravno razmerje opredelila kot posojilno pogodbo, nastali spor pravno pravilno opredelilo kot spor zaradi vrnitve posojila in le v tej smeri ugotavljalo dejstva, ki so bila za odločitev v takem sporu pravnoodločilna.
Šele v pritožbenem postopku je tožena stranka pričela izrecno zatrjevati, da v resnici ni prišlo do sklenitve posojilne pogodbe zaradi nakupa traktorja (po pritožbenih trditvah naj bi tožnica svojemu pooblaščencu prikazala, da naj bi šlo za posojilo, zato je bila tožba kot da gre za posojilno pogodbo tudi zapisana - 3. odstavek na 2. strani pritožbe), ampak je bil toženi stranki denarni znesek dan zaradi pričakovane pomoči, zaradi česar odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek na vrnitev posojila zavrnilo, materialnopravno naj ne bi bila pravilna. Tako ravnanje tožeče stranke v pritožbenem postopku pa je pritožbeno sodišče utemeljeno štelo za v pritožbenem postopku nedopustno spremembo tožbe.
zavarovanje za primer brezposelnosti - denarna pomoč med brezposelnostjo
Število družinskih članov je odločilna dejanska okoliščina, ki mora biti razvidna iz odločbe, ker v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti, ali je bil zakon pravilno uporabljen.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Če se upošteva, da ima tožnica delo z varstvom in vzgojo otroka, šteje revizijsko sodišče, da je bila preživninska obveznost staršev s toženčevim prispevkom po 15.000,00 SIT mesečno med starša primerno porazdeljena. Pri nižji preživnini bi bila tožnica nesorazmerno obremenjena. Tako pri določanju preživnine ni bila kršena določba 79. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosnost skupnega življenja - položaj izročenega premoženja - darilo
Vsako omajanje razmerij med strankami pogodbe o razdelitvi in izročitvi premoženja še nima za posledico ugotovitve o neznosnem skupnem življenju. Slednje namreč pomeni nevzdržno stanje v objektivnem in subjektivnem smislu, upoštevaje voljo strank ob sklenitvi pogodbe in posebne razmere, ki se tičejo tudi osebnostnih lastnosti pogodbenikov.
obseg revizijskega preizkusa - načelo dispozitivnosti - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina razvezanemu zakoncu
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. To načelo dispozitivnosti, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka, pozna izjeme (npr. 78. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR v delu, ki se nanaša na preživljanje skupnih otrok razvezanih zakoncev), med katere pa določitev preživnine razvezanemu zakoncu ne sodi. Po določbi 81. člena ZZZDR namreč sodišče o preživninskem zahtevku zakonca odloča le na njegovo zahtevo in le v obsegu postavljenega tožbenega zahtevka.
Revizijsko sodišče ocenjuje, da bi zneski, ki jih v posameznih obdobjih štejeta obe sodišči kot primeren toženčev prispevek k otrokovemu preživljanju, ob upoštevanju ugotovljenih premoženjskih razmer staršev in otrokovih potreb, ne bili previsoki že v času vložitve tožbe, ko je tožnica opredelila svoja zalaganja v obliki denarne terjatve na povračilo vrednosti izdatkov. Pri takem stališču pa je tožnica upravičena do zahtevanih zakonitih zamudnih obresti od vložitve tožbe dne 21.2.1992 dalje.
Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, zato prenehanja delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem (prva alinea 1. odstavka 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur.l. RS, št. 5/91, 17/91 in 12/92), še zlasti ne v primeru, če delavec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi nima možnosti izbire med delovnim razmerjem za določen čas in delovnim razmerjem za nedoločen čas.
obračun carine - sprememba podatkov v uvozni carinski deklaraciji ter vračilo carine in drugih uvoznih dajatev
V carinskem zakonu ni podlage za zahtevane spremembe podatkov v uvozni carinski deklaraciji in v posledici tega tudi ne za vračilo carine in drugih uvoznih dajatev, če obračun carine ustreza dejanskemu stanju blaga (1. odst. 270. člena CZ) in podatki iz carinske deklaracije ustrezajo tudi podatkom iz priloženih listin (270.a člen CZ).
kršitev določb kazenskega postopka - sprememba sodbe v škodo obtoženca
Glede očitka, izraženega v zahtevi obsojenčevega zagovornika, da se obsojencu v pravnomočni sodbi očita višja stopnja alkoholiziranosti (2,64-2,69 g/kg), kot mu je bila očitana v navedeni razveljavljeni sodbi sodišča prve stopnje (2,41-2,46 g/kg), ni mogoče pritrditi stališču, da je bila zato pravnomočna sodba spremenjena v obsojenčevo škodo glede pravne ocene dejanja in kazenske sankcije. Ta sprememba je bila celo v korist obsojenca, saj so bile prav ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke o višji stopnji obsojenčeve alkoholiziranosti v času prometne nesreče razlog za spremembe obtožnega akta, ki so povzete v izrek pravnomočne sodbe, torej da sta bili obsojenčeva sposobnost razumeti pomen svojega dejanja in njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje bistveno zmanjšani. Taka sprememba pa je imela za posledico tudi izrek znatno nižje kazni, saj mu je bila z navedeno razveljavljeno sodbo sodišča prve stopnje izrečena kazen 1 leta in 6 mesecev zapora, s pravnomočno sodbo pa kazen 6 mesecev zapora.
Pravila postopka so kršena, če iz obrazložitve odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih podatkov, ugotovljenih v postopku, je upravni organ ugotovil dejstva in okoliščine, na katere opira svojo odločitev in ni zaslišal stranke v postopku.
Če poslovne knjige niso vodene v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig, ni pogojev za zmanjšanje davčne osnove. Materialni stroški obratovalnice in obveznosti s tujimi partnerji so se lahko ugotavljali v davčni napovedi šele po 1.12.1989.
prometni davek - plačilo - nepravilna uporaba materialnega zakona
Ni pravne podlage za obračun prometnega davka v carinskem postopku, če je obveznost za njegovo plačilo nastala v času (30.1.1992), ko je zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev že prenehal veljati (26.1.1992), novemu republiškemu zakonu - zakonu o prometnem davku, ki je začel veljati z dnem prenehanja prejšnjega zakona, pa je bila uporaba odložena (1.2.1992).