sodno varstvo - obrazložitev odločbe - upravni spor - izpodbijani akt - osebni podatki - pokop - podatki o pokopu osebe - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Ker je iz tožbenega zahtevka razvidno, da tožnica želi, naj sodišče ugotovi, da je tožena stranka s svojim ravnanjem posegla v njeno človekovo pravico, in toženi stranki prepove nadaljevanje tega ravnanja, iz obrazložitve tožbe pa izhaja, da se to dejanje tožene stranke nanaša na njen akt (z izpisano opravilno številko in datumom), s katerim se tožnici odklanja posredovanje zahtevanih podatkov, je sodišče štelo, da ima tožnica zagotovljeno (redno) sodno varstvo v upravnem sporu v smislu 1. odstavka 2. člena ZUS-1. Omenjeni akt oziroma zavrnilno odločitev (izdano v obliki dopisa) je tako obravnavalo kot izpodbijani upravni akt. Ta ni zakonit, ker ni bil izdan v obliki odločbe z vsemi predpisanimi sestavinami po 210. členu ZUP.
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka opraviti tehtanje dveh ustavnih pravic v koliziji (pravice do pietete pokojnice in pravice v zvezi z varstvom njene zasebnosti) in nato ugotoviti, ali so podatki, ki jih tožnica zahteva, takšni osebni podatki, s katerimi tožena stranka razpolaga ali ne, in ali so del njene zbirke podatkov po ZVPO-1 ali ne.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva po posredovanju osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov
Iz citiranih določb ZVOP-1 izhaja, da mora tisti, ki želi od upravljavca osebnih podatkov oziroma v tem primeru od upravljavca centralnega registra prebivalstva oziroma evidence stalno in začasno prijavljenih prebivalcev, pridobiti osebne podatke druge osebe, izkazati konkreten pravni interes, torej na zakonu utemeljeno osebno korist. Osebna korist, ki jo pričakuje od tega, da bo pridobil podatek iz javne evidence, mora torej biti oprta na zakon (zakon mu to korist omogoča oziroma dodeljuje), zainteresirani posameznik pa jo lahko uveljavi le tako, da od upravnega organa iz javne evidence izve oziroma pridobi relevanten osebni podatek.
ZZVZZ člen 35, 35. ZDD člen 9, 13, 9, 13. ZDR člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZVOP-1 člen 37, 8, 10, 11, 37, 8, 10, 11.
licenca - nadzor bolniškega staleža - registracija za opravljanje dejavnosti - detektiv - varstvo osebnih podatkov
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke so določila 2. odst. 10. člena in 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 ter določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD.
dovolitev vpogleda v osebne podatke v razumnem roku
Za sodno varstvo pravice iz 8.b. člena Konvencije ni pomembno, da v zadevi ni bistveno, kdaj je bila prosilki izdana odločba o dovolitvi izpisa, ampak je bistveno, kdaj ji je bil dovoljen izpis, saj Konvencija uporablja pojem "potrdilo". Zato ne samo dovolitev vpogleda v spis z dne 22. 5. 2007, ampak tudi odločitev tožene stranke z dne 25. 9. 2007, in odločitev Informacijskega pooblaščenca z dne 5. 12. 2007, ki je bila posledica odločitve tožene stranke, izkazujejo, da v konkretnem primeru ni šlo za nerazumen čas in za ravnanje z večjimi zamudami (8.b. člena Konvencije). Zato sodišču v tej presoji niti ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za presojo (ne)sorazmernosti prekoračitve razumnega roka, ki bi jih sodišče po analogiji uporabilo ob upoštevanju kriterijev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah sojenja v razumnem roku.
ZUP člen 279, 279. ZIN člen 20, 29, 20, 29. ZVOP-1 člen 50, 50. ZInfP člen 8, 8. ZUS-1 člen 27, 27.
varstvo osebnih podatkov - vstop inšpektorja v prostore brez vednosti lastnika - ničnost upravnega akta
V zvezi z vstopom v prostore tožeče stranke brez vednosti njenega predstavnika so bistvena določila 1. odstavka 20. člena in 3. odstavka 29. člena ZIN v zvezi z določilom 50. člena ZVOP-1 in 3. odstavkom 8. člena ZInfP. Tožbeni argument za ničnost odločbe je očitno neutemeljen, kajti zahteva stranke za začetek postopka (4. točka 1. odstavka 279. člena ZUP) je potrebna samo, ko gre za primer upravnega postopka, ki se lahko začne samo na zahtevo stranke, ne pa tudi, ko gre za postopek po uradni dolžnosti.