Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4/1, 4-2, 6, 6/1, 6/1-f.
podatki GPS naprave - uporaba službenega vozila - evidenca uporabe službenih vozil - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Z izvajanjem GPS sledenja vozil v lasti tožeče stranke nastaja posebna zbirka osebnih podatkov, ki vsebuje veliko količino lokacijskih podatkov zaposlenih posameznikov, t. j. podatkov, kje točno (mikrolokacija) se točno določeni zaposleni v določenem trenutku nahaja oziroma se je nahajal s službenim vozilom.
Stalnega sistematičnega sledenja vsem potem službenih vozil na način, da tožeča stranka neselektivno zbira podatke o celotnih poteh posameznih vozil, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot potrebnega za doseganje izkazanih zakonitih interesov tožeče stranke, t. j. varovanja vozil, opreme in dokumentov, ki se nahajajo v vozilu, določitve lokacije v primeru prometne nesreče in organizacije ter racionalizacije delovnih procesov tožeče stranke.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - registrska tablica - obdelava osebnih podatkov - osebni podatek
Da so podatki z registrskih tablic že sami po sebi osebni podatki v smislu 1. točke 4. člena Splošne uredbe, ne izhaja niti iz delne odločbe Ustavnega sodišča U-I-152/17 z dne 4. 7. 2019. Posledično ni mogoče zaključiti, da je toženka pravilno uporabila določbe ZVOP-2, vključno z določbo desetega odstavka 80. člena tega zakona.
ZVOP-1 člen 30, 30/1, 30/1-4. ZUP člen 9, 42, 42/1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravica do izjave v postopku - pasivna legitimacija - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Utemeljen je tožbeni očitek, da je izpodbijana odločba izdana stranki, ki ni pasivno legitimirana in ni stranski udeleženec in v postopku, katerega pravilno je tožnik izpodbijal s pritožbo, ni sodelovala. Tožnik je Zahtevo namreč naslovil na B., d. d., ki je Zahtevo zavrnil, zato je stranka upravnega postopka B., d. d.
Toženka o ugotovljenem pooblastilnim razmerjem med B., d. d. in Skupnost EL A., na katerega je (nepravilno) oprla svojo odločitev in "zamenjala" stranko upravnega postopka (namesto B., d. d. Skupnost EL A.), tožniku ni dala možnosti, da se o tem izjavi, zato je kršila tudi načelo zaslišanja stranka (9. člen ZUP), kar utemeljeno uveljavlja tožnik.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - video nadzor - video nadzor delodajalca - namen videonadzora - podatki GPS naprave
Sodišče je pri presoji upoštevalo upravnosodno prakso, po kateri je video nadzor v delovnih prostorih dopusten le v izjemnih primerih in kadar je to nujno potrebno, oziroma je dopusten le takrat, ko gre za situacijo, ki to zahteva, v zanjo primernem obsegu ter za čas, ki je potreben, da se ta situacija razreši. Takšno stališče je skladno s stališči Ustavnega sodišča ter Evrospkega sodišča za človekove pravice.
ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-3, 128, 128/1, 128/1-4. ZVOP-1 člen 26, 26/2.
varstvo osebnih podatkov - evidence policije - schengenski informacijski sistem
Po preteku treh let je prvostopenjski organ veljavnost vpisa v SIS podaljšal, potreba po podaljšanju pa je bila izkazana s tem, ker odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019 še ni bila preklicana.
Tožnik je bil vpisan za tri leta, nato pa je bil ukrep podaljšan, ni bil pa avtomatično vpisan že od vsega začetka do 2. 11. 2024. Po treh letih ni šlo za nov vpis, ampak za podaljšanje že prej izvedenega vpisa.
ZVOP-2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 41, 41/4, 57, 57/1. ZS člen 82, 82/6. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4-1, 55, 55/3.
varstvo osebnih podatkov - nepristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - sodna uprava - sojenje - sodna veja oblasti - raziskovalno delo
Pristojnost nadzornih organov je dopustna v tistih primerih, kjer ti nadzorni organi ne morejo vplivati na "neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem". V obravnavanem primeru pa je šlo prav za zahtevo za pridobitev take dokumentacije, kjer je bilo sodno odločanje že zaključeno in spis arhiviran. "Zadeva sodišča" pomeni sojenje in obravnavanje pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke. Pri arhiviranih spisih pa ne gre niti za sojenje niti za obravnavanje pravnih sredstev, saj gre za prošnjo za pridobitev dokumentacije iz spisov, ki so arhivirani.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - pravica do pritožbe - stvarna pristojnost - upravni postopek
Drugostopenjski organ bi moral na podlagi pritožbe tožnika odstopiti zadevo v reševanje Informacijskemu pooblaščencu, ne pa da je odločal o zadevi, za katero ni pristojen.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 15.
varstvo osebnih podatkov - zbirka podatkov
Pojem "zbirka" je opredeljen široko in med drugim zajema "vsak" strukturiran niz osebnih podatkov. Zbirka pa mora biti strukturirana tako, da omogoča enostaven dostop do osebnih podatkov. Merila in oblike za strukturiranje te zbirke niso določena, na primer da bi bilo treba zadevne osebne podatke voditi v obliki kartotek, posebnih seznamov ali drugih sistemov razvrščanja, da bi jih bilo mogoče šteti za zbirko. Cilj zahteve, da mora biti niz osebnih podatkov "strukturiran v skladu s posebnimi merili", je zgolj omogočiti, da se podatki o neki osebi enostavno najdejo.
15(1) člen GDPR je treba razlagati tako, da okoliščina, če upravljavec osebnih podatkov opravlja regulirano dejavnost in je posameznik, katerega osebni podatki so bili obdelani, tudi zaposlen pri tem upravljavcu, to načeloma ne vpliva na obseg pravice, ki jo ima ta posameznik na podlagi te določbe; oziroma da temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, (lahko) prevladajo nad interesi upravljavca, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, v katerih posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, take obdelave razumno ne pričakujejo; oziroma da morebitni ekonomski interesi upravljavca ne prevladajo nad pravicami osebe, na katere se osebni podatki nanašajo, ker niti ne gre za pravice in svoboščine drugih iz člena 23(1)(i) GDPR.
varstvo osebnih podatkov - seznanitev s podatki - odločanje organa druge stopnje
Iz pritožbe zoper izhaja, da je bila pritožba vložena zoper celoten prvostopenjski akt. Iz pritožbe ne izhaja, da bi prosilec vložil pritožbo izključno zoper odločitev v zvezi s 6. točko njegovega zahtevka.
Če je tožena stranka štela, da so pritožbeni očitki glede 1 do 5. točke zahtevka neutemeljeni, kot pravi v odgovoru na tožbo, bi o tem morala odločati v izreku odločbe po tem, ko bi stranki dala možnost, da se o tem izreče, ne pa da je odločala zgolj o 6. točki iz obrazložitve pritožbe.
URS člen 38, 38/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 8. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 4, 15, 23. ZDR-1 člen 85.
dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca - načelo sorazmernosti - opozorilo o kršitvi pred odpovedjo - delovno razmerje - omejitev dostopa do osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izjeme od dostopa
Sodišče EU daje pojmu osebnega podatka širok pomen z namenom, da se posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, omogoči kar se da široko in učinkovito pravno varstvo. Pojem „osebni podatki“ tako zajema vse vrste informacij, tako objektivne kot tudi subjektivne, podane v obliki mnenj ali presoj, če se te nanašajo na zadevnega posameznika. Pri tem se šteje, da se informacija nanaša na določenega ali določljivega posameznika, kadar je zaradi svoje vsebine, namena ali učinka povezana z določljivo osebo.
Osebni podatki posameznika so lahko nahajajo tudi v dokumentih oziroma izjavah drugih oseb, do katerih mora imeti prosilec po 1. odstavku 15. člena Uredbe (EU) 2016/679 zagotovljen dostop, vse z namenom, da lahko preveri zakonitost oziroma pravilnost in poštenost obdelave osebnih podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim. Sodišče EU je namreč že večkrat poudarilo, da je treba pri razlagi določb evropskih predpisov izhajati iz ciljev ter namena, ki ga ti zasledujejo. Namen Uredbe (EU) 2016/679 je omogočiti dostop posamezniku do njegovih osebnih podatkov, da lahko učinkovito uveljavi pravice, ki mu jih daje uredba, to je pravico do popravka, pravico do izbrisa (t.i. „pravica do pozabe“), pravico do omejitve obdelave, pravico do ugovora pri obdelavi osebnih podatkov ter pravico do pravnega sredstva v primeru nastale škode.
V primeru navzkrižja med uresničevanjem pravice do polnega in celovitega dostopa do osebnih podatkov ter uresničevanjem pravic in svoboščin drugih je dolžan upravljavec osebnih podatkov oziroma nadzorni organ, ki presoja zakonitost njegove odločitve, te interese oziroma pravice ustrezno uskladiti oziroma uravnotežiti, upoštevaje načelo sorazmernosti.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2, 115. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - prosilec za mednarodno zaščito - zmotna uporaba materialnega prava
Določila 5. točke prvega odstavka tedaj veljavnega besedila 115. člena ZMZ-1 ni mogoče interpretirati tako ozko, da bi smela tožena stranka zbirati samo podatke o naslovu prosilca za mednarodno zaščito. Že sam pojem začasnega prebivališča pomeni, da ne more trajati neomejeno dolgo, zato je povsem logično, da Ministrstvo za notranje zadeve evidentira tudi začetek nastanitve in datum izselitve oziroma konec nastanitve.
Po mnenju sodišča se tožeča stranka tudi upravičeno sklicuje na določilo 2. alineje drugega odstavka 50. člene ZMZ-1, ki določa, da se prošnja šteje za umaknjeno tudi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo. Ker to določilo izrecno govori o uradnih evidencah, se predpostavlja, da sme Ministrstvo za notranje zadeve tako uradno evidenco tudi voditi.
ZVOP-1 člen 9, 9/1. ZODPol člen 5, 8, 8/1, 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/2, 2/2-d.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnih podatkov
Ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki.
inšpekcijski postopek - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - videonadzor v službenih prostorih - namen videonadzora - videonadzor nad okolico gostinskega lokala
Izvajanje videonadzora je določeno s specialnim zakonom, to je ZVOP-1, in je dopustno le pod tam navedenimi pogoji (ne pa tudi na podlagi soglasja zaposlenih).
Optimizacija organizacije dela ne sodi med izjemne primere, ko bi bil videonadzor nujno potreben za varovanje ljudi ali premoženja, saj je to mogoče in treba doseči na druge načine (priprava na delo, neposredna komunikacija med zaposlenimi ... ). Kar zadeva nadzor nad delom zaposlenih v proizvodnji, pa so temu namenjena druga, v smislu določbe prvega odstavka 77. člena ZVOP-1, milejša sredstva, predvsem proizvodni in delovni standardi, neposredna komunikacija med zaposlenimi in nadzor nadrejenih.
ZPPDej člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 14, 15, 16, 16/1. ZVOP-1 člen 9, 9/4.
osebni podatki - posredovanje osebnih podatkov - pokop - posredovanje osebnih podatkov pokojnih oseb - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Zahteva za pridobitev osebnih podatkov o svojcih pokojnega ne more temeljiti na določbi četrtega odstavka 9. člena ZOVP-1, po kateri se izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
osebni podatki - odvetnik - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - stranka v upravnem postopku
Iz 10. člena ZOdv jasno izhaja, da gre za pravico odvetnika za pridobitev varovanih podatkov (in ne njegove stranke, ki jo sicer zastopa), saj so upravljavci osebnih podatkov dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Ker je pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve odvetnika za posredovanje podatkov vložil tožnik, ki ni odvetnik, ampak stranka, ki jo ta odvetnik zastopa, je bila odločitev o zavrženju pritožbe pravilna.
ZEKom-1 člen 148, 148/3. OZ člen 335, 335/1. ZFPPIPP člen 409, 409/1, 409/2. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - osebni podatki - odpust obveznosti - zastaranje obveznosti - neplačana terjatev
Zakonodajalčev namen pri urejanju omejitve pravice hraniti osebne podatke o naročniku očitno ni bil v tem, da bi operater lahko te osebne podatke hranil vse do poplačila terjatev, pač pa zgolj v hrambi podatkov dotlej, ko je terjatev še mogoče sodno izterjati. Zakon v točki zastaranja postavlja najdaljši možni rok hrambe osebnih podatkov v zvezi z neplačanimi terjatvami, lahko pa se ta rok izteče že prej, če nastopi okoliščina, ki ustvarja zastaranju primerljive učinke, kot je prenehanje terjatve ali nastop sodne neizterljivosti le-te. Takšna okoliščina pa je tudi odpust obveznosti po ZFPPIPP.
ZVOP-1 člen 30, 30/1, 30/1-3. ZPP člen 74. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4(1), 15.
osebni podatki - predlog za izločitev sodnika - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dokazno breme - glavna obravnava
Bistvena ugotovitev izpodbijane odločbe je, da zahtevanih osebnih podatkov tožnika, to je podatkov o plačah za določeno obdobje, v elektronskem sistemu upravljavca ni, da torej upravljavec ne obdeluje osebnih podatkov tožnika na način, kot je to zatrjeval tožnik, in da ne razpolaga z zahtevanimi osebnimi podatki v zahtevani obliki.
Ugotoviti je, da tožnik v zvezi s ugotovitvami v izpodbijani odločbi ni podal konkretiziranih in argumentiranih navedb, ki bi te ugotovitve upravnega organa demantirale. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi prizadeta stranka razpolagala z zahtevanimi podatki v elektronskem sistemu za sporno obdobje, na tožniku, saj je prizadeta stranka izrecno zanikala, da bi se v takšni obliki podatki za sporno obdobje pri njej nahajali.
ZVOP-1 člen 93, 93/1, 93/3. ZPP člen 154, 154/2, 325, 326, 326/1. ZP-1 člen 53, 53/3. ZVDAGA člen 2, 3, 13a, 34.
varstvo osebnih podatkov - dopolnilna sodba - zavrnitev tožbe - stroški v upravnem sporu - izbris podatkov
Tožnica želi doseči izbris njenih osebnih podatkov iz opozorila, ki ji ga je izdal IP (z uničenjem opozorila), saj meni, da ga tožena stranka nezakonito hrani v evidenci izrečenih opozoril prekrškovnih postopkov. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi tožena stranka vodila evidenco izrečenih opozoril na tožnici, saj je tožena stranka izrecno zanikala, da bi takšno evidenco vodila, poleg tega je iz samega opozorila razvidno, da je bil vložen v zbirko dokumentarnega gradiva (in ne v evidenco izrečenih opozoril). Tožnica ni ponudila dokazov za svoje trditve, da naj bi tožena stranka takšno evidenco v sploh vodila, zato sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da bi tožena stranka opozorilo, ki vsebuje osebne podatke tožnice, hranila v evidenci izrečenih opozoril, kar bi sicer bilo v nasprotju s 53. členom ZP-1.
Sodišče je v tem upravnem sporu tožbi ugodilo le deloma, deloma pa je odločitev za tožnico v tem postopku neugodna. Za takšne primere ZUS-1 ne vsebuje posebnih določb o povračilu stroškov, zato je sodišče o nadaljnjem stroškovnem zahtevku tožnice odločilo po drugem odstavku 154. člena ZPP. Tako je sodišče ob upoštevanju okoliščin, da gre za upravni spor, v katerem je tožnica delno uspela in da je sodišče zato že (pravnomočno) odločilo v prvotni sodbi, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka (nastalih do izdaje navedene sodbe), ter da so nadaljnji priglašeni stroški, nastali po izdaji prvotne sodbe povezani z neugodnimi odločitvami za tožnico v upravnem sporu, ugotovilo, da zahtevek tožnice za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka ni utemeljen. To velja tako za nadaljnje stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje, kot za nadaljnje stroške, ki jih je imela tožnica v postopkih pred Vrhovnim sodiščem RS.
ZVOP-1 člen 32. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6, 6/1, 6/1-e, 18, 18/1, 18/1-b, 77, 77/1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - vodenje upravnega postopka
Sporno je vprašanje, ali tožena stranka kot nadzorni organ, ki odloča o zahtevi posameznika za omejitev obdelave osebnih podatkov, lahko ocenjuje, ali je v nekem drugem upravnem postopku bilo pisanje upravičeno vročeno določeni osebi oziroma ali lahko ocenjuje pravilnost vodenja upravnega postopka v neki drugi zadevi. Del vodenje upravnega postopka je tudi to, katere osebe se pritegne v postopek in katerim osebam se vročajo pisanja. Po presoji sodišča tožena stranka kot nadzorni organ za pravilnost obdelave osebnih podatkov, pravilnosti vodenja nekega drugega upravnega postopka ne more presojati. Upravni organi so namreč pri vodenju upravnega postopka samostojni, to pomeni, da so samostojni tudi pri odločanju, koga vse bodo pritegnili v postopek. Sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je pri obravnavani zadevi bistveno vprašanje, ali je upravni organ osebne podatke obdeloval zaradi potreb vodenja upravnega postopka, ali pa jih je obdeloval za povsem drug namen.
Upravni organ je obdeloval osebne podatke le za potrebe upravnega postopka. Ni mogoče reči, da bi v navedenem upravnem postopku Informacijski pooblaščenec osebne podatke obdeloval v druge namene, kot pa je vodenje upravnega postopka. Ni razvidno, da bi se osebni podatki tožnika uporabljali za nekaj drugega, kot je vodenje upravnega postopka. Če pa se tožnik ne strinja s tem, komu vse se je pisanje vročalo, pa to lahko uveljavlja v upravnem sporu zoper odločbo 0710-183/2019/10 z dne 1. 6. 2020.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva za izbris podatkov - sodno varstvo - predhodni preizkus tožbe
Izpodbijani akt upravljavca je po ugotovitvi sodišča brez predpisanih obligatornih sestavnih delov odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk), ki jih mora vsebovati vsaka upravna odločba in mora biti tudi označena kot odločba, čeprav bi bile te za presojo njene zakonitosti nujne, zato gre torej za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijanega upravnega akta.
Ker je sodišče v obravnavanem primeru tožbi ugodilo na podlagi določbe 37. člena ZUS-1, tožbe tudi ni poslalo v odgovor toženi stranki. Po stališču pravne teorije namreč takšna očitno spoznavna bistvena pomanjkljivost upravnega akta izključuje potrebo po kontradiktornosti.