ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1, 367b, 367b/1, 367b/2, 377, 384. ZNP člen 37. ZDZdr člen 30, 30/1.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - omejitev postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - nepravdni postopek - psihiatrično zdravljenje - postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve
V nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta - nasprotnega udeleženca.
Prredlog za dopolnitev revizije je bil vložen prepozno, zato ga je sodišče zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00011803
URS člen 22. ZDP-1 člen 18, 18/1, 34, 34/2, 69e. ZPotK člen 5, 6, 6/1, 7, 7/1-9, 10, 12. ZTFI člen 212. OZ člen 3, 86, 86/1, 119. ZPP člen 339, 339/2-8, 379, 379/1, 380, 380/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/1. ZVPot člen 22, 23.
Pojasnilna dolžnost banke glede obstoja valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo tovrstne določbe v samo pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je bilo valutno tveganje tožniku v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno. Bistvena posebnost kreditne pogodbe v tuji valuti je možnost spremembe mesečne obveznosti za stranko, ki prejema dohodek v domači valuti, ob spremembi menjalnega tečaja. Gre za pomembno odstopanje od običajnega kreditnega razmerja in posledično dodatno tveganje za finančni položaj potrošnika v času trajanja kreditnega razmerja. Ob precejšnji devalvaciji domače valute se namreč kreditna obremenitev kreditojemalca, preračunana v domačo valuto, lahko bistveno poveča. Pri presoji, kolikšna je bila pojasnilna obveznost toženke glede tovrstnega kredita, je treba upoštevati, da je pri svetovanju in sklenitvi pogodbe banka nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožnik pa kot laik, ki posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli ni imel. Profesionalna skrbnost banko zavezuje k prizadevanju, da bo potrošnik sprejel odločitev o sklenitvi pogodbe na informirani podlagi, in da ga seznani s tveganji, ki so značilna za sklenjeni posel. Informacije bi morale biti tožniku posredovane na način, da bi lahko v celoti razumel ekonomske učinke spremembe tečaja na višino njegovih mesečnih obveznosti, preračunanih v domačo valuto. Pri tem ni relevantna le vsebina kreditne pogodbe, temveč tudi morebitne informacije in dodatna pojasnila, ki (ni)so bila tožniku posredovana med pogajanji, vključno z oglasi.
Šele če bi bilo ob ponovni presoji ugotovljeno, da toženka pojasnilne dolžnosti ni pravilno izpolnila, bi bilo treba opraviti še presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja, v skladu s smernicami, ki jih je za to presojo podalo Sodišče Evropske unije (presoja dobre vere toženke in obstoja morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank). Šele ugotovitev o nepoštenosti pogodbenega določila bi namreč vodila do pravne posledice ničnosti tega določila in/ali celotne pogodbe. Nepošteni pogoj pomeni nedovoljeno pogodbeno vsebino, za katero ZVPot kot lex specialis izrecno določa sankcijo ničnosti. Če bi se torej izkazalo, da toženka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti ali da je tožniku dajala zavajajoča zagotovila in pojasnila, in pri tem ravnala v slabi veri, ne bi šlo le za kršitev iz predsklenitvene faze pogodbe, ki na njeno veljavnost ne bi imela vpliva. Namen izrecnega določila o ničnostni sankciji je, naj potrošniki zaradi nepoštenih pogojev ne trpijo nikakršnih negativnih posledic in naj jih takšni pogoji ne zavezujejo. Če pa bi se ugotovilo, da gre zaradi pomanjkljive izpolnitve pojasnilne dolžnosti (le) za nejasno določilo, ki pa ga ni mogoče opredeliti za nepoštenega (ker slaba vera toženke ali obstoj znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank ni izkazana), posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ne more biti ničnost kreditne pogodbe oziroma njenega spornega določila.
ZSS člen 29, 33, 33/1, 74. URS člen 156. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 34, 36. ZPP člen 70, 70/5, 71, 71/1. ZUS-1 člen 65, 65/1-2. ZUP člen 9,9/1.
Sodni svet - prenehanje sodniške funkcije - pravica do nepristranskega sodnika - zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - zaslišanje kot dokazno sredstvo - rok za izdajo odločbe - načelo sorazmernosti - kriteriji za oceno sodniške službe - negativna ocena sodniške službe - polje proste presoje - obseg sodne presoje
Načela sorazmernosti izrečenih ukrepov ni mogoče uporabiti, kadar izvedeni postopek ocene sodniške službe pokaže na takšne in tolikšne pomanjkljivosti pri opravljanju sodniškega dela, zaradi katerih ocenjevani sodnik ne dosega niti minimalnih zahtevanih standardov strokovnosti.
Ocena o neustrezanju sodniški službi se sprejme le izjemoma, ob posebej utemeljenih razlogih. Predstavlja skrajni ukrep, ki se uporablja restriktivno, v primerih, ko je v postopku ocenjevanja sodnika sprejet neizogiben zaključek, da sodnik ni (več) sposoben opravljanja sodniške funkcije niti v skladu z objektivno presojenim minimalnim sprejemljivim standardom.
Sodni svet pri strokovni oceni sodniškega dela uživa določeno polje proste presoje, katere kriterije oceni kot pomembnejše oziroma jim da večjo težo z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije in so pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi kriteriji ter zato pretehtajo morebitno sodnikovo ustreznost po manj pomembnem kriteriju.
Presoja pravilnosti in zakonitosti akta toženke o potrditvi negativne ocene in posledični ugotovitvi prenehanja sodniške funkcije tako ne zajema presoje primernosti strokovne ocene, pač pa „zgolj“ presojo (v okviru tožbenih očitkov), ali je toženka pravilno uporabila kriterije iz 29. člena ZSS in je zato njeno oceno mogoče sprejeti kot razumno in zakonito.
volitve v Državni zbor - liste kandidatov - zastopanost obeh spolov
Zakonska določba šestega odstavka 43. člena ZVDZ, ki določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi, je vsebinsko jasna in je drugače tudi ni mogoče razlagati, zato bi za izpolnitev zakonskih zahtev sporna lista morala vsebovati več kandidatk ženskega spola.
Drugi odstavek 56. člena ZVDZ, se nanaša le na odpravo formalne pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinske nepravilnosti predlagane liste kandidatov, torej le na tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov s strani pristojne volilne komisije, in ne tistih, ki pomenijo vsebinsko ponovitev volilnih opravil. V obravnavanem primeru pa je bila lista kandidatov nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru pa gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji Vrhovnega sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti. Za sestavo zakonite liste kandidatov bi bilo treba v bistvu ponoviti celoten postopek kandidiranja (v obravnavanem primeru določanja liste kandidatov s strani politične stranke s podporo volivcev, 43. člen ZVDZ), saj ni mogoče posameznega kandidata, ki je podal pisno soglasje, ki je po določbi 50. člena ZVDZ nepreklicno, in bil zakonito in po pravilnem postopku uvrščen na listo kandidatov, samovoljno in arbitrarno črtati s seznama.
Revizijski očitek o kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Ker A. A. ni izpovedal, da je od tožnika poleg stanovanj kupoval tudi mansardo, je nasprotni zaključek sodišča druge stopnje protispisen.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala (ni postavila trditve, da je izgubljeni dobiček nižji prav zaradi mansarde), je stališče nižjih sodišč, da bi moral tožnik dokazovati, kolikšen del kupnine v višini 220.000,00 EUR bi odpadel na stanovanji brez mansarde, očitno napačno.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa - razveljavitev sklepa
Cilj pravnega sredstva po 357.a členu ZPP je zagotoviti učinkovito sredstvo zoper procesno ravnanje sodišča druge stopnje, s katerim to ne odloči dokončno o zadevi, čeravno bi to glede na procesne okoliščine primera lahko storilo. V konkretnem primeru izpodbijani sklep pritožbenega sodišča sploh ne vsebuje tehtanja, ali bi pritožbeno sodišče o zadevi lahko odločilo samo ali ne, zato ga je Vrhovno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.
volitve v Državni zbor - liste kandidatov - zastopanost obeh spolov
V obravnavanem primeru je bila lista kandidatov zaradi nespoštovanja šestega odstavka 43. člena ZVDZ nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov, ki sta jih predlagatelja določila za 5. volilno enoto. K odpravi takih nepravilnosti – torej drugačnemu vsebinskemu določanju liste kandidatk in kandidatov – pa predlagateljev volilna komisija skladno z zakonom ni dolžna pozivati.